Tri ključna vprašanja: Kje? Kdaj? Kako?
Vsi smo si kdaj zadali cilje kot so “učil se bom”, “telovadil bom” in podobno, a na koncu tega nismo naredili.
Razlogov za to je mnogo, a ena stvar, ki jo lahko vedno naredimo in bo pomagala je Namen izvedbe (angl. Implementation intention).
Namen izvedbe je zapleteno ime za preprosto stvar. Pomeni samo, da se odločimo kdaj, kje in kako bomo nekaj počeli. Bistvo pa je v tem, da se zelo natančno odločimo.
Če rečemo “Danes se bom učil.”, to ni dovolj dobro. Kdaj je danes? Je to takoj zjutraj? Po zajtrku? Ko si zvečer umijem zobe? Vse to je danes. Tudi če rečemo dopoldne, ima ta del dneva veliko manjših delov.
Ko se odločamo, kdaj bomo kaj počeli, moramo biti zelo natančni, če želimo da deluje. Torej, sestavimo namen izvedbe.
Kaj je namen izvedbe?
V osnovi je namen izvedbe odgovor na vprašanje Ko {nekaj}, potem {nekaj}. Na primer:
- Ko bo ura 7, bom šel v kopalnico in si umil zobe.
- Ko pridem domov, bom v predsobi naredil 10 počepov.
- Ko pojem kosilo, bom krožnik odložil v pomivalni stroj.
- Ko grem na malico v restavracijo, si bom naročil Fit meni.
Odgovorimo na tri vprašanja - Kje bomo to naredili, Kdaj in Kako.
Bolj kot smo natančni, večja je verjetnost, da bo delovalo.
- Ko bo ura 8:00, se usedem za delovno mizo in odprem Anki.
Da nam cilj ne bo prevelik in se ga bi težko lotili, lahko začnemo z 2-minutno navado.
Najine izkušnje
Pri sebi sva opazila eno stvar, ko odgovarjava na vprašanje “Kdaj?”. Če odgovoriva s časom, recimo ob 7:00, nama pogosto ne uspe. Bolje je, če odgovoriva na primer “ko si nalijeva kavo”, “ko prideva domov”, “ko vstaneva iz postelje”.
Primer vstajanja ali kave imava rada, ker sta primera “naravne iztočnice”. To je spet zapleten izraz za to, da rečemo, da se nekaj normalno zgodi skozi dan. Tako sva imela dolgo časa iztočnico “Ko se vstaneva iz postelje, se usedeva za mizo, odpreva Anki in narediva eno kartico.” Najtežje je začeti in tako sva lahko prebila ta led. Potem pa sva si naredila kavo in imela novo iztočnico “Ko si nalijeva kavo, se usedeva za delovno mizo in nadaljujeva Anki.”
Bolj jasno postane, če primerjamo z “umetno iztočnico”. To je lahko ura ali alarm na telefonu. Alarma ne zanima, kaj počnemo tisti hip. Ob določeni uri bo zvonil brez usmiljenja. Če gledamo TV, smo na WC ali pa je vse b.p., bo zapiskal. In pogosto nam bo samo zoprn in ga bomo enostavno ignorirali, ker takrat nismo v pravem stanju, da bi ga ubogali. Če uporabljamo naravne iztočnice pa se v ozadju možgani že malo pripravijo za to, kar sledi.
Narediti namen izvedbe je torej zelo preprosto. Odgovoriti moramo na vprašanja Kdaj? Kje? in Kako? Ko {nekaj}, potem {nekaj}.
Predlagava, da vsakič, ko si zadate nek nov cilj, začnete s tem. V mislih boste tako imeli jasna navodila, kako želite delati proti temu cilju in s tem odstranite meglene občutke negotovosti. Potem je naša naloga, samo še natančno slediti navodilom.