Spanje in spomin - kako sta povezana
S spanjem ustvarjamo dolgoročne spomine. Novi dogodki in podatki se čez dan zbirajo v delu možganov, ki se imenuje hipokampus. Njegova naloga je kratkoročno shranjevanje spominov. Da bi lahko spomine shranili za dlje časa pa se morajo ti premakniti v del, ki se imenuje neokorteks, ki služi kot dolgoročna shramba. Ta prenos se zgodi med spanjem.
Hipokampus si lahko predstavljamo kot vedro. Nove dogodke in podatke, ki jih srečamo čez dan pa si predstavljajmo kot vodo. Ko gremo skozi dan, počasi polnimo vedro z vodo. Včasih najdemo nekaj kapljic na listih rastlin, včasih pa vedro polnimo v potoku na katerega smo slučajno naleteli. Voda pa iz vedra stalno hlapi. Občasno pa se celo spotaknemo in nekaj vode izgubimo. Vedro namreč ni najbolj zanesljiv in varen način za prenašanje vode po svetu. Zato jo želimo čimprej iz vedra premakniti v boljši zbiralnik. Ponoči, ko spimo, se to vedro sprazni v večji sod v možganih - neokorteks. Tam je voda na varnem in vedno dostopna, ko jo potrebujemo. Mi pa lahko nov dan začnemo s praznim vedrom in veselo ponovimo zbiranje vode.
Če ne spimo dovolj, se naše vedro čez noč ne izprazni. Tako imamo na začetku novega dne manj prostora za nabiranje vode. Hkrati pa tudi ogrozimo včerajšnje delo. Voda namreč skozi nočne ure neprestano hlapi. Že od prvega koraka v dnevu pa tudi tvegamo, da bomo vse skupaj polili. Ko bo vedro polno, pred nami pa še precej dneva, bo vsa voda, ki jo dodamo za tem, izgubljena ali pa bo iz vedra izpodrinila včerajšnjo. Ta cel dan bo tako manj učinkovit, saj smo zmanjšali količino, ki jo lahko prinesemo in ogrozili vodo, ki smo jo že imeli.
Spanec je torej za nabiranje vode - ustvarjanje spominov - koristen iz dveh razlogov:
- Če se dan pred učenjem dovolj naspimo, bomo začeli z možgani, ki imajo veliko prostora za nove informacije.
- Če se po učenju dovolj naspimo pa bodo naučeni podatki prešli iz nezanesljive shrambe v hipokampusu v bolj zanesljivo shrambo v neokorteksu.
Učinek spanja pri pomnjenju je že mnogokrat dokazan. Ko so raziskovalci primerjali skupino ljudi, ki je spala, s skupino, ki ni, so bile razlike velike. Osebe, ki so po učenju spale, so naslednji dan lahko priklicale 20-40% več naučenih podatkov. Če si predstavljamo, da bi jih ocenjevali, je razlika v končni oceni velika.
Spanje je eno najmočnejših orodij, ki jih ljudje premoremo. To so bile samo osnove pozitivnega učinka na spomin. Poleg tega ima spanje še številne pozitivne učinke na naše počutje in zdravje. Zato se nam splača ciljati na to, da vsak dan dovolj spimo.
Midva sva v preteklosti v ta namen uporabljala Sleep Town, danes pa se uspavava s pomočjo pametnih žarnic. Da naju med spanjem nič ne zmoti pa uporabljava Do not disturb.
Če vas tema spanja zanima, priporočava knjigo Zakaj spimo, ki jo je napisal Matthew Walker.