Razumeš razumevanje?

Učenje ni koristno, če se nekaj samo naučimo na pamet. Namen učenja je pridobiti znanje, ki ga lahko potem tudi uporabljamo. Če hočemo to doseči, moramo naučeno razumeti.

Včasih pa je težko vedeti, ali nekaj razumemo ali pa je to samo lažen občutek. Vsem se je že zgodilo, da smo poslušali razlago profesorice in se nam je zdela povsem jasna in logična. Potem pa poskušamo to ponoviti in hitro ugotovimo, da ni vse tako preprosto.

Obstaja citat, ki je pogosto pripisan Albertu Einsteinu - "Če stvari ne moreš razložiti preprosto, je ne razumeš dovolj dobro."

Če želimo preveriti naše razumevanje stvari, jo moramo poskusiti razložiti z lastnimi besedami. Tako hitro ugotovimo, kje se nam zatakne, hkrati pa povezujemo naše znanje.

In kako lahko razumevanje vključimo v naše učenje?

Preprost način je, da to, kar se učimo, poskusimo razložiti nekomu drugemu. Ali pa se vsaj pretvarjamo, da nekoga učimo. Ko ustvarjamo razlago, hitro ugotovimo, kje nam zmanjka znanja. Ko nas poslušalec vpraša "zakaj?" ali "lahko malo bolj razložiš, ne razumem?" in ne znamo ponuditi odgovora, takrat smo verjetno naleteli na lastno pomanjkanje znanja.

Richard Feynman, prejemnik Nobelove nagrade za fiziko, je bil tudi močan zagovornik takšnega načina pridobivanja znanja.

Po njem se imenuje Feynmanova metoda, ki je sestavljena iz štirih korakov:

I. Izberi temo, ki jo želiš razumeti.

II. Razloži jo z besedami, ki bi jih razumel otrok.

III. Odkrij luknje v lastnem znanju in jih zapolni.

IV. Poenostavi razlago v čim lažjo obliko.

Če nek koncept resnično razumemo, nam bo bolje ostal v spominu. Da pa stvari nikoli ne pozabimo, pa vedno lahko uporabljamo Anki.