Preprosta rešitev, da nam naš dom pomaga pri doseganju ciljev

Okolje močno vpliva na to, kako se bomo obnašali.

V knjižnici šepetamo, na koncertu kričimo in plešemo, v šoli nepremično sedimo.

Kaj pa doma? Kakšen vpliv imajo naši domovi? Nas pomikajo v smer, kamor želimo iti? Midva sva resno vzela idejo oblikovanja okolja in si dom uredila tako, da nama pomaga doseči cilje.

Dolgo časa je bil ta cilj za naju učenje. Dom sva si uredila tako, da naju je v določenem delu dneva spodbujal k učenju. Bil je kot nekakšen zaveznik. Dobre izbire so bile enostavne in vedno na voljo, slabe pa težje dostopne.

Pisala sva že o tem, kako  sva si uredila računalnike in telefone (1, 2, 3, 4), da so nama služili. A, to je včasih lažji del. Na njih namreč obstaja veliko orodij, ki nam omogočijo nadzor nad našo uporabo.

Za računalniki in telefoni nama je ostala še ena stvar, ki ni bila ukrojena - najin TV. Zanimivo je, kako ima skoraj vsak dom cel prostor namenjen televiziji. Ena stena na kateri je TV in kavči in stoli obrnjeni proti njej. Kot kakšen oltar. Kdor doma nima televizije skoraj velja za nekakšnega čudaka.

TV je skozi čas tudi pridobil na moči. Ne ovira ga več spored ali omejeni kanali. Zdaj predvaja karkoli kadarkoli. Za razliko od računalnikov in telefonov pa ni ničesar kar bi omejilo te nove skušnjave. V našem domu - našem zatočišču - je torej nasprotnik, ki postaja vedno močnejši. Kako naj se potem borimo proti temu? Kaj nam je storiti?! Midva sva odgovor našla pri zmajih.

Nekoč sva imela bradato agamo - v angleščini bearded dragon. Za vse, ki jih ne poznate - to je kuščar, ki ga imamo v terariju. So hladnokrvni, zato podnevi potrebujejo dostop do svetlobe in toplote. To pa jim ustvarimo z grelno žarnico. Zjutraj moramo prižgati in zvečer ugasniti luč. Da pa tega nisva delala na roke, sva uporabljala časovnik. In to je skrivno orožje proti vsemogočnemu televizorju.

Vnaprej se odločimo, kdaj in koliko časa se nam zdi primerno, da gledamo TV. Odločimo se, kdaj ne želimo imeti te možnosti - za naju je bilo to v tistem delu dneva, ko sva se želela učiti. Nato nastavimo časovnik in vanj vklopimo TV. Enostavno, kajne?

Mogoče je to dovolj. Vendar je prelahko impulzivno kabel izklopiti iz časovnika in ga premakniti v drugo vtičnico. Midva sva želela nekaj bolj zanesljivega. Zato sva šla v delavnico in naredila to:

Cilj je bil izdelati preprosto škatlo z luknjo za vtič za časovnik, luknjo za televizijski kabel in to je bilo vse. Za zapiranje škatle sva uporabila 8 vijakov. 8 vijakov za tako majhno škatlo je preveč, vendar sva res želela, da bi bilo škatlo težko odpreti.

Zakaj deluje?

1. Sama škatla je preveč težavna za razstavljanje - potrebujete pravo orodje, traja nekaj časa, vmes imamo slab občutek in zato obstaja velika verjetnost, da si bomo med postopkom premislili.

2. Pri tem ni človeškega dejavnika - ni se nam treba vsak dan odločati, kdaj bomo gledali televizijo in koliko časa bomo namenili televiziji. To je vnaprej določeno. In v gospodinjstvu ni nikogar, ki bi ga lahko krivili za to, da televizija ne dela - razen škatle. Toda to je škatla, zato možgani hitro ugotovijo, da ni nikogar, ki bi bil kriv, in preprosto sprejmejo svojo novo usodo.

Na ta način sva uspešno nadzorovala še eno stvar v najinem domu, ki bi naju lahko ovirala pri ciljih.  Gledanje televizije se je spremenilo iz impulzivne in nenadzorovane dejavnosti v nekaj prijetnega. Postala je nekakšna nagrada za uspešen dan.

Naše okolje ima velik vpliv na to, kaj počnemo. En najboljših načinov, kako lahko porabimo naš čas je, da razmislimo, kaj lahko spremenimo v našem okolju. Tako nam pomaga postati, to kar hočemo.