Pareto in 80/20 analiza
Večkrat sva že pisala o Paretovem načelu in o najinem pristopu k novemu predmetu glede na to načelo. Uporabljamo ga lahko v mnogih situacijah v življenju. Z njim ugotovimo, kje bo naše delo naredilo največ dobrega. Pogosto se namreč zgodi, da ni vse delo enako pomembno. S tem načelom pa smo vedno pozorni na to, kje bo enota našega dela prinesla največje rezultate. Še eno orodje, ki nam pri tem lahko pomaga, je 80/20 analiza. To opiše avtor Richard Koch v knjigi The 80/20 Principle. Ta nam pride prav, kadar imamo večjo količino podatkov in želimo ugotoviti, kje v njih se skriva Paretovo načelo. To vse skupaj zveni malo abstraktno, tako da bi nam pomagal konkreten primer.
Avtor v knjigi uporabi primer stotih ljudi, ki pijejo pivo. Imena napiše v seznam in jih razporedi po tem, koliko piva spijejo. Tisti, ki spijejo največ, so na vrhu seznama. Tisti, ki spijejo najmanj, pa na dnu. Janez recimo spije 30 piv na teden, Polde 15 in Franci 3. Tako vpišemo vse ljudi, za katere želimo izvesti analizo. Torej so v prvem stolpcu imena, v drugem pa število piv, ki jih spijejo. Na koncu lahko seštejemo koliko piva spijejo vsi skupaj. Potem vidimo, koliko piva spije 20% ljudi na vrhu seznama oz koliko ljudi spije 80% piva.
Kaj pa je korist tega? Če smo v vlogi osebe, ki oglašuje in prodaja pivo, se bomo osredotočili na tistih 20% ljudi, ki spijejo največ piva. Preostalih 80% ljudi pa lahko ignoriramo, saj prinesejo manj k dobičku. Tako bi porabili manj denarja za oglaševanje, še vedno pa dosegli večino prodaje. Če smo v vlogi osebe, ki skrbi za javno zdravje se prav tako lahko osredotočimo na tiste, ki spijejo največ. Ti ljudje bodo imeli največje tveganje za škodo, ki nastane s tem, ko uživajo veliko alkohola. Glavna korist te analize je v tem, da svoje delo osredotočimo tja, kjer bo imelo največji vpliv.
Kaj so še primeri, kjer bi lahko uporabili to analizo? Vprašamo se lahko na primer:
Katere stvari, ki jih počnem v vsakdanjem življenju, onesnažujejo okolje?
Teh stvari je ogromno. Vozimo avtomobile, uporabljamo embalažo, stvari za enkratno uporabo, kupujemo uvožene izdelke… Če bi nadaljevali, bi verjetno hitro našteli vsaj sto stvari. Teh je preveč, da bi jih imeli v glavi in spremljali čisto vsako. Lahko pa malo raziščemo, koliko posamezna stvar prispeva k temu. Kaj sestavlja 80% onesnaževanja? Katere so torej tiste, kjer lahko naredim največ dobrega z najmanj truda?
Kaj naj se učim za maturitetno preverjanje pri matematiki?
Maturitetne pole iz matematike gredo mnoga leta nazaj. Tako imamo na voljo več sto nalog, ki so že bile na maturi. Naloge razvrstimo po snovi iz katere so. Razvrstimo snov od največkrat pojavljajoče do najmanj. Pogledamo katere teme sestavljajo večji delež vprašanj. Pri učenju največ truda posvetimo tem temam in s tem močno povečamo verjetnost za uspeh.
Takšnih primerov je ogromno. Paretovo načelo in takšna analiza nam lahko pomagata, da gremo skozi vse zapletene situacije v življenju bolj premišljeno. S tem pa bolje porabimo našo energijo in naš čas.