Na istem mestu ob istem času za lažje učenje
Možgani hitreje ustvarjajo navade, če jih delamo v stalnem kontekstu. Kaj pa to pomeni?
Kontekst je okolje v katerem delamo neko navado.
Možgani zaznajo Kdaj in Kje smo nekaj počeli in to zabeležijo kot kontekst.
- Ko pridem domov (kdaj) se usedem na kavč (kje) in prižgem TV.
- Ko sem lačen (kdaj) grem do shrambe (kje) po čips.
- Ko se usedem v avto (kdaj, kje) si predvajam podcast.
Sprva se vsakič odločimo, da določeno stvar naredimo. Slučajno nam je ta teden v hiši ostal čips od rojstnodnevne zabave in se vsak dan odločimo, da ga jemo. Ko nekajkrat počnemo stvar na istem mestu ob istem času, možgani to začnejo spreminjati v navado. Še zlasti, če počnemo nekaj kar je super nagrada - odličen čips ali zabavna oddaja. Kmalu ne rabimo več pomisliti, da bi to počeli, ampak se enostavno avtomatsko zgodi. Celo nenavadno nam postane, da tega ne bi počeli. Ko čipsa zmanjka, ga torej kupimo in nadaljujemo našo novo navado.
Možgani neprestano iščejo priložnosti za ustvarjanje navad. Težava je, da redko izberemo, katere navade hočemo ustvariti.
Kako mi to pomaga pri učenju?
Če nismo imeli sreče in slučajno ustvarili navade učenja ali pa nam jo je nekdo pomagal ustvariti, potem moramo to narediti sami. Učenje je naporno in za možgane manjša nagrada kot čips ali gledanje TV. Nagrade učenja se pojavijo šele dosti za tem, ko smo že vložili čas in trud. To pa oteži ustvarjanje navade. Kljub temu pa možgani spremljajo kontekst. Kontekst, ki se ne spreminja vseeno izboljša ustvarjanje navade.
Stabilen kontekst = hitrejše ustvarjanje navad.
Kaj pa pomeni, da je stabilen? Lokacija in čas morata biti čim bolj enaka.
Da navado delamo ob enakem času smo že poskrbeli, ko smo odgovorili na vprašanje "Kdaj?" in ustvarili stalno iztočnico.
Enako lokacijo pa ustvarimo tako, da izberemo mesto kjer se bomo učili. Tam se samo učimo in ne počnemo ničesar drugega. Na ta način izkoristimo lastnost možganov, da povezujejo okolja in čas z določenim vedenjem. Naša naloga je, da ustvarimo stalne pogoje, možgani pa bodo v ozadju ustvarjali močno navado.
Ko izbiramo lokacijo, se moramo vprašati kako spremenljiva je naša izbrana lokacija.
"Ali se to okolje spreminja?"
Odgovor lahko povemo v številu od 1 do 10. Če se zelo spreminja, je slabo in mu damo oceno 1. Če se nič ne spremeni, je dobro in mu damo oceno 10.
Če se učimo v spalnici za mizo, potem je odgovor na zgornje vprašanje Ne. Tam imamo popoln nadzor nad okoljem, saj smo v svoji sobi in lahko vse uredimo kot želimo. Ocenili bi lahko 9/10.
Če se hočemo učiti za kuhinjsko mizo, potem že nismo več sami. Prostor uporabljajo tudi drugi ljudje, ki imajo svoje želje in obveznosti, tako da se bolj spreminja. Ocenimo ga 6/10.
Učenje v knjižnici je pogosta izbira delovnega mesta. Tu ne moremo vedno dobiti iste mize, ampak je okolje nasploh mirno in ustvarjeno za osredotočeno delo. Zato so si mize med seboj podobne, njihova okolica pa je brez motenj. Tako je knjižnica morda celo boljša izbira od naše kuhinje in jo ocenimo 7/10.
Včasih se zdi dobra ideja, da bi se učili v kavarni. Ne bi bili sami, ljudje v ozadju pa popestrijo naš čas za knjigo. Vendar je to okolje izredno nepredvidljivo. Ne vemo, katero mizo bomo dobili, ali bo imela vtičnico, kaj bodo počeli ljudje okrog nas, ali bomo koga srečali in še bi lahko naštevali. Kavarni bi tako dali oceno 3/10.
Okolje bi lahko bilo slabše kot to. Če bi se učili na gradbišču bi bili pogoji verjetno še manj ugodni. Ampak med 1/10 in 3/10 ni tako velike razlike.
To so seveda samo primeri, da lažje razmišljamo o teh stvareh. Vsak med nami ima drugačno okolje in drugačne želje. Zato moramo vsak zase oceniti, katero okolje nam bi lahko najbolje služilo. Ko pa ga enkrat izberemo, je dobra ideja, da ga uporabljamo dosledno in tam ne počnemo drugih stvari.
Če se za isto mizo učimo, jemo, igramo igrice, brskamo po internetu, gledamo filme, potem možgani ne morejo ustvariti povezave med okoljem in učenjem. Tak prostor je prostor za karkoli. In verjetno bodo možgani v tem okolju želeli početi tisto, kar je najbolj zabavno. Izbrali bodo največjo in najhitrejšo nagrado. To pa je redkokdaj učenje.