# Sodobni učenjak
> Sva farmacevtka in zdravnik in piševa o učenju. To znanje deliva, ker verjameva, da je učenje veščina, ki se je lahko nauči vsak.
Public Ghost content for AI and LLM tooling. This file includes a bounded export of public pages first, then recent public posts.
Append `.md` to any post or page URL to get the content in Markdown (for example, `/example-post.md`).
## Pages
### Malo o naju 🩺💊🥼
URL: https://www.sodobniucenjak.si/o-naju/
Last updated: 2025-03-09T17:08:21.000Z
Po izobrazbi sva zdravnik in farmacevtka. Oba študija sta zahtevala pomnjenje velike količine snovi, zato sva ogromno časa namenjala iskanju učinkovitih metod učenja. Na kratko povedano, želela sva se naučiti čim več v čim krajšem času. Glavni namen je bil, da bi lahko uspešno “preplula” vse ovire študija in da bi nama ostal čas tudi za druge pomembne dele življenja.

Med iskanjem in branjem ogromno knjig in člankov na temo učenja, lahko poveva, da nama je uspelo najti metode, ki so naju uspešno pripeljale skozi študij. Misliva, da bi te metode lahko pomagale marsikomu. 

Velikokrat slišimo, da komu učenje ne gre. In to pripisujemo talentu in intelektu. Resnica pa je daleč od tega. Učenje je veščina, ki se je lahko nauči vsak.

Poleg učenja so naju hitro pričele zanimati tudi druge tematike. Kako lahko tudi drugje v življenju dosegamo čim več v čim krajšem času? Kako lahko razvijamo dobre navade in zatremo slabe? In še danes veliko bereva in se učiva o tem, kako si lahko sami oblikujemo življenje, da smo v njem kreativni, srečni in zadovoljni. Vseh teh tem in najinih izkušenj z njimi se bova dotaknila med najinim pisanjem. 

Če iščeš spletno stran, ki bi ti pomagala pri boljšem učenju si na pravem mestu. Predlagava, da si najprej prebereš katero izmed prejšnjih objav, saj tukaj najdeš že veliko napisanega na temo učenja, produktivnosti in oblikovanja življenja. Če so ti objave zanimive, pa te vabiva, da se pridružiš drugim bralcem na najinem novičniku in nove objave prejmeš kar v svoj poštni nabiralnik. 📫

![](https://storage.ghost.io/c/7e/ca/7ecae0d3-1720-45a6-a657-f92d9fb777f6/content/images/2025/03/94680f36-6fa7-413b-a3c0-7612b1acabc6_940x788-1.webp)
### Kontakti
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kontakti/
Last updated: 2026-08-03T15:46:50.000Z
Pišeš nama lahko na različnih straneh. Klikni gumb, ki ti je najbolj všeč.

[ Piši nama na Instagram ](https://www.instagram.com/sodobni%5Fucenjak/?ref=sodobniucenjak.si) [ Piši nama na email ](mailto:sodobniucenjak@gmail.com) [ Piši nama na Facebook ](https://www.facebook.com/sodobniucenjak) [ Pridruži se Discord serverju ](https://discord.gg/Km3YHbR8N?ref=sodobniucenjak.si)
### Mini priročnik 🔖
URL: https://www.sodobniucenjak.si/mini-prirocnik/
Last updated: 2026-09-08T11:41:44.000Z
![](https://storage.ghost.io/c/7e/ca/7ecae0d3-1720-45a6-a657-f92d9fb777f6/content/images/2026/09/Mini-priro--nik-Trije-koraki-do-popolne-flash-kartice---Sodobni-u--enjak-1.png) 

## Prejmi brezplačen priročnik 🎉🎓

Vnesi svoj email naslov in prejel boš brezplačen mini priročnik Trije koraki do popolne flash kartice. 👇👇👇

Pridruži se 

Email sent! Check your inbox to complete your signup. 

S prenosom postaneš del skupnosti Sodobnega učenjaka in se prijaviš na najin novičnik, kjer ti bova občasno pošiljala najboljše strategije za učenje. Brez skrbi, tudi midva ne marava spama. 🙃 Če si premisliš, se lahko kadarkoli odjaviš.
### Hvala za prijavo!🚀🎉
URL: https://www.sodobniucenjak.si/hvala/
Last updated: 2026-09-08T08:50:27.000Z
Tvoj priročnik je na poti v tvoj e-poštni nabiralnik. 📨📫 **Trije koraki do popolne flash kartice** bo v tvojem nabiralniku v naslednjih nekaj minutah.

*P.S. Če najinega sporočila ni, preveri mapi *Vsiljena pošta* in *Promocije* in sporočilo prestavi v mapo *Prejeto*.*

### **Medtem ko čakaš... ⌛**

Poglej si kako naučene snovi ne rabiš nikoli več pozabiti s krivuljo pozabljanja:

[Krivulja pozabljanjaKo se prvič nekaj naučimo, ne traja dolgo, da to popolnoma pozabimo. S tem imamo izkušnje prav vsi, saj ko smo se v šoli kaj novega naučili, ni minilo dolgo, da smo to tudi pozabili. V osnovni šoli, ko je teh informacij manj, smo se včasih za preizkus znanja učili![](https://storage.ghost.io/c/7e/ca/7ecae0d3-1720-45a6-a657-f92d9fb777f6/content/images/icon/Sodobni-u-enjak-logo-d4e9a6fa-e6b6-423d-aa05-d3f24858ed4e.png)Sodobni učenjakSodobni Ucenjak![](https://storage.ghost.io/c/7e/ca/7ecae0d3-1720-45a6-a657-f92d9fb777f6/content/images/thumbnail/photo-1634245481935-1a496162ae15-30c7576c-3229-44f7-bf37-994a95da88d8)](https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/)
## Posts
### Zapiski naj bodo v obliki vprašanj
URL: https://www.sodobniucenjak.si/zapiski-naj-bodo-v-obliki-vprasanj/
Last updated: 2025-03-18T18:36:11.000Z
V knjigi [How to become a straight A student](https://www.amazon.com/How-Become-Straight-Student-Unconventional/dp/0767922719?ref=sodobniucenjak.si) (Kako postati odličnjak) avtor predlaga drugačen način ustvarjanja zapiskov kot smo ga vajeni: Zapiski naj bodo v obliki vprašanj. 

Pogosto se zgodi, da profesor med predavanjem nekaj vpraša. In ta vprašanja se pogosto znajdejo tudi na testu. Profesorji že vnaprej vedo, kaj se jim zdi najbolj pomembno pri njihovem predmetu in na ta način to poudarijo. Naš cilj je torej, da zabeležimo vprašanje, ki ga postavi profesor. Nato pa zapišemo odgovor, ki ga izvemo med predavanjem.

Kadar vprašanja ne pove, je naša naloga, da ga razberemo iz njegove razlage.

Kot primer vzemimo, da nam profesor na predavanju poudari, da je ključnega pomena, da vemo, da se učinkovina paracetamol uporablja za zdravljenje bolečine in zniževanje telesne temperature. Po navadi bi si v zvezek zapisali: Učinkovina paracetamol se uporablja za zdravljenje bolečine. Če pa si zapiske izdelujemo v obliki vprašanj pa bi si v zvezek pribeležili: Za kaj se uporablja učinkovina paracetamol? Kot odgovor pa bi zapisali: Za zdravljenje bolečine in zniževanje telesne temperature. S tem imamo v zapiskih že pripravljeno flash kartico, ki jo lahko doma takoj [vstavimo v Anki](https://www.sodobniucenjak.si/kaj-je-anki-in-zakaj-je-najboljse-orodje-za-ucenje/).

Če nam slučajno ne uspe med razlago razbrati kaj je vprašanje, si samo jasno označimo, da vprašanje manjka in ga lahko dopolnimo na koncu predavanja ali med učenjem. Zapiski so na koncu v obliki vprašanje - odgovor. 

Vprašanja so v resnici bolj dragocena kot odgovori. Če si ne uspemo pribeležiti odgovora, ga bomo že poiskali ob učenju. 

Takšni zapiski se popolnoma povezujejo z [najboljšim načinom učenja - testiranjem](https://www.sodobniucenjak.si/5-razlogov-zakaj-se-moramo-uciti-s-testiranjem/). Potrebujemo vprašanje ki nam jasno usmeri delo in kratek odgovor. S tem načinom ustvarjanja zapiskov si prihranimo ogromno časa. Če že v začetku zajamemo podatke tako, kot se bi jih radi učili se znebimo zelo zamudnega dela, ko brskamo po neusmerjenih zapiskih, knjigah in drugem gradivu. Hitro ugotovimo na katera vprašanja ne znamo dovolj dobro odgovoriti in jih lahko usmerjeno dopolnimo. Hkrati pa ne zapravljamo časa z [učenjem nepotrebne snovi](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/).

**Torej, da povzamemo: Zakaj naj bodo zapiski v obliki vprašanj?**

1\. Ker bodo vprašanja na testu in imamo takoj odgovore na njih.

2\. Ker jih enostavno dodamo v [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/).

3\. Ker je testiranje najboljši način učenja in tu nam profesor podari vprašanja.
### Prednosti aktivnega priklica
URL: https://www.sodobniucenjak.si/prednosti-aktivnega-priklica/
Last updated: 2025-03-16T10:28:18.000Z
Nekaj časa nazaj sva poslušala oddajo, kjer sta se pogovarjala [Andrew Huberman](https://www.hubermanlab.com/?ref=sodobniucenjak.si) in [Cal Newport](https://calnewport.com/?ref=sodobniucenjak.si). Pogovarjala sta se tudi o učenju, zlasti o [aktivnem priklicu](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/). 

Huberman je znanstvenik in profesor na medicinski fakulteti univerze Stanford.

Newport je znanstvenik, profesor na univerzi Georgetown in pisatelj. Napisal je tudi nekaj knjig na temo učenja.

Na temo aktivnega priklica sva že pogosto pisala in je bilo lepo slišati še nekaj izkušenj ljudi, ki so imeli odlične rezultate s tem načinom učenja. Ena izmed knjig Newporta je skoraj v celoti posvečena tej temi.

Pripravila sva prepis pogovora, ki sva ga ponekod malo skrajšala, a sva ga poskušala čim manj spreminjati. Originalen pogovor o aktivnem priklicu lahko najdete na tej povezavi - [Youtube](https://www.youtube.com/watch?v=p4ZfkezDTXQ&t=1497s&ref=sodobniucenjak.si).

Upava, da se vam bo zdel koristen.

---

HUBERMAN: Če se želim kaj naučiti iz prebranega članka ali poglavja v knjigi - včasih sem označeval stvari z markerji in imel zelo izdelan sistem zvezdic, klicajev in podčrtavanj, ki so meni veliko pomenili -, toda pred nekaj leti sem poučeval predmet na oddelku za biologijo na Stanfordu in iz nekega razloga smo študentom dali prebrati študijo o ohranjanju informacij.

In iz te študije sem se naučil, da je ena najboljših stvari, ki jih lahko naredimo, to, da preberemo informacije, nato pa si vzamemo nekaj časa stran od tega gradiva in si poskušamo zapomniti določene elemente, in vidimo, koliko si jih zapomnimo. Nato se vrnemo h gradivu in si ogledamo, kako nam je šlo.

In bil sem naravnost osupel, koliko več informacij se lahko naučim, če stvari ne podčrtujem in označujem z markerji, ampak se odmaknem in razmislim, potem pa se znanje kristalizira.

Ko to govorim, se zavedam, da bi to seveda moralo delovati, to je način, kako se možgani učijo. Vendar nam nihče ne pove, da naj se učimo na takšen način.

NEWPORT: Smejim se, ker sem pri 22 letih napisal knjigo z naslovom Kako postati odličnjak (How to become a straight A student).

Ideja knjige je bila, da se bom pogovoril z dejanskimi študenti, ki imajo odlične ocene, ki se ne zdijo popolnoma izčrpani, ki niso izgoreli, in z njimi naredil intervju. "Kako ste se učili za zadnji test, za katerega ste se učili? Kako ste si delali zapiske za test?" Prosil sem jih, naj predstavijo svoje metode.

Osnovna ideja te knjige je bil aktivni priklic. Ponavljanje informacij od začetka, kot da bi poučevali razred, ne da bi pogledali v svoje zapiske. To je edini način učenja.

Pri tem je šlo za kompromis. Ne vzame veliko časa, vendar je neverjetno psihično naporno. Zato se ga učenci pogosto izogibajo. težko je sedeti in poskušati ponoviti ter izvleči "okej, kaj sem tukaj prebral? kako je to delovalo?". To je psihično zelo naporno. Vendar je zelo časovno učinkovito.

Če ste pripravljeni v bistvu prenašati to bolečino, se zelo hitro naučite. In ne samo, da se hitro naučite, tudi ne pozabite. Skoraj tako, kot da imaš pri takšnem načinu učenja psevdofotografski spomin.

Ko se usedeš k testu, repliciraš cele vrstice iz tistega, kar si se učil. Zamisli se ti izoblikujejo v celoti, saj je to tako fantastičen način za učenje.

Ena od stvari, ki sem jih naredil, ko sem se začel resno ukvarjati s študijem, je bila: "Sistematično bom eksperimentiral, kako se učiti za test." In aktivni priklic je bil tisto, kar je vse spremenilo. In tako sem se iz precej dobrega študenta prelevil v 4,0 (*najboljše možno povprečje v njihovem sistemu*) vsako četrtletje. V drugem letniku, tretjem letniku, četrtem letniku. Od drugega do zadnjega letnika sem dobil samo eno A-. Bilo je kot čudežna preobrazba, to je bil aktivni priklic.

Preoblikoval sem vse svoje učenje, tako da sem si pri predmetu humanistike v celoti uredil način zapisovanja, ki je temeljil na aktivnem priklicu. Pri matematiki je bil moj glavni pripomoček za učenje kup praznega papirja. "Dobro, naredi ta dokaz", vzel sem bel list papirja in ga naredil od začetka. Če sem lahko, potem sem znal. Če ne, dobro, vrnil se bom in poskusil pozneje.

Veš, študijsko mi je šlo tako dobro, da sem na koncu napisal knjigo, ki je v bistvu širila to sporočilo drugim ljudem. Zato sem velik zagovornik aktivnega priklica. Res je težko, vendar je to način, kako se naučiti novih stvari.

HUBERMAN: In kot si poudaril, je zelo časovno učinkovit.

NEWPORT: Oh, ja. Mislim, da je bila to zame težava, socialna težava. Med izpitnim obdobjem sem se moral pretvarjati, da grem v knjižnico študirat, ker sem že končal z učenjem.

Aktivni priklic je brutalen, vendar je neverjetno učinkovit.

Ko sem se usedel za mizo, sem ponavljal svoje kartice in sem jih označil: "dobro, s tem sem imel težave", to bi dal na en kupček. "Uspelo mi je" bi dal na drug kupček. Potem sem se vrnil na kupček, kjer so kartice, ki so mi delale težave in začel delati na njem. Nato sem spet kartice, ki so mi delale težave, zlagal na kupček in ti kupčki so se eksponentno zmanjševali.

Tako lahko v nekaj urah zelo hitro obvladam snov in kaj naj potem naredim? Nisem delal cele noči, saj to ne bi imelo nobenega smisla.

Aktivni priklic je način, kako se pripraviš. Trajalo bo štiri ure in bo težko. Naredite to zjutraj, ko imate energijo, in potem boste končali.

HUBERMAN: Všeč mi je. Jaz sem se v bistvu naučil vse nevroanatomije tako, da sem pod mikroskopom gledal vzorce tkiva, potem pa sem si poskušal zapomniti, kot da bi fotografiral z očmi - nimam fotografskega spomina- potem pa sem zvečer prišel domov, pregledal učbenik nevroanatomije, legel in poskušal v mislih preleteti različna vezja, in če sem prišel do strukture v možganih, ki je nisem znal prepoznati, sem šel preverit svoje zapiske in se vrnil nazaj. Tako sem se v bistvu naučil nevroanatomijo in imam na voljo miselni zemljevid, po katerem se gibljem, oziroma letim, in to je isti proces.

---

V temu pogovoru omenita več načinov testiranja. Lahko se pretvarjamo, da nekomu predavamo. Napišemo vse svoje znanje na list praznega papirja. Lahko [naredimo kartice](https://www.sodobniucenjak.si/kaj-je-anki-in-zakaj-je-najboljse-orodje-za-ucenje/), ki jih potem [ponavljamo](https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/). Lahko znanje celo povežemo v celoto, tako kot Hubermanov namišljen zemljevid (če si ne predstavljate dobro, kaj misli s tem, si predstavljate, da se peljete iz Ljubljane v Maribor in se vmes poskušate spomniti imena vsakega mostu, reke, kraja in lokacije semaforjev, ovinkov,...)

[Testiranje](https://www.sodobniucenjak.si/5-razlogov-zakaj-se-moramo-uciti-s-testiranjem/) ima lahko več oblik. Ključno pa je, da znanje na nek način prikličemo iz spomina. Mora priti iz naše glave.
### Anki kot orodje skozi celo življenje
URL: https://www.sodobniucenjak.si/anki-kot-orodje-skozi-celo-zivljenje/
Last updated: 2025-03-16T10:21:58.000Z
Ko sva zaključila s fakultetami, je Anki za neko obdobje izginil iz najinega življenja. Pa saj učenje z Anki je koristno samo, ko smo del šolskega sistema, mar ne? Ko ni več izpitov in preverjanj, ki se približujejo, tudi ni razloga, da bi še naprej uporabljali te metode učenja.

Pa vendarle. Če se želimo tudi po zaključku šolanja učiti novih informacij, potem tudi zdaj potrebujemo nekakšne metode učenja.

Internet je postal meka informacij, če se le znamo dobro obrniti, in nemalo veščin se na njem lahko naučimo brezplačno. Da pa te veščine lahko najhitreje in najbolje ponotranjimo, nam zopet kot orodje služi [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/kaj-je-anki-in-zakaj-je-najboljse-orodje-za-ucenje/).

Po premoru od Anki in učenja, sva ugotovila, da nama nekaj manjka. Učenje novih in zanimivih informacij je postal najin vsakdan, na svetu pa je še ogromno znanja, ki bi ga z veseljem pridobila. Tako sva se začela učiti programiranja.

Izbrala sva [ta brezplačni tečaj](https://www.freecodecamp.org/learn/?ref=sodobniucenjak.si), ki na koncu nudi tudi pridobitev certifikata.

Takoj sva vedela, da bo tole brez orodja kot je Anki, trajalo precej dlje in da bova veliko informacij sproti pozabila. Zato sva se lotila tečaja z Anki.

Vse nove informacije si sproti spreminjava v kartice, ki jih dnevno ponavljava. Vsakič, ko morava napisati del kode, sva prepričana, da brez tega načina ne bi nikakor več vedela vseh zahtevanih informacij. Tako pa nama vse teče kot namazano in redko se zgodi, da zahtevane naloge ne znava izpolniti.

Iz fakultet sva imela že izdelane odlične navade, v katere sva samo vstavila učenje programiranja in vse je potekalo čisto enostavno, navkljub popolnoma drugi temi učenja. Četudi nismo več del šolskega sistema, ne pomeni, da se nehamo učiti. Včasih pa nam ni takoj jasno, da bi se tudi druge veščine lahko učili kar najhitreje in najbolje.

[Anki je tako lahko orodje za celo življenje.](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/)
### Vpliv okolja na naše navade
URL: https://www.sodobniucenjak.si/vpliv-okolja-na-nase-navade/
Last updated: 2025-03-16T10:18:25.000Z
Začnimo z ekstremnim primerom: Med vietnamsko vojno je veliko ameriških vojakov postalo odvisnih od heroina.

Problem je bil tako velik, da se je vlada bala, kaj se bo zgodilo, ko se toliko odvisnikov vrne nazaj v ZDA.

Zdravljenje odvisnosti od heroina namreč pogosto ni uspešno. To bi pomenilo, da bi naenkrat v družbo prišlo veliko mladih moških, ki bi bili odvisni o drog. Problem je bil tako velik, da ga je takrat ameriški predsednik razglasil za javnozdravstveni problem številka ena.

Kar se je v resnici zgodilo, ko so se vojaki vrnili domov, pa je presenetilo marsikoga. Skoraj vsi vojaki so prenehali uporabljati heroin takoj, ko so se vrnili domov.

Kako jim je uspelo?

Zakaj je bila takšna razlika med njimi in ljudmi, ki se sicer zdravijo zaradi odvisnosti?

In zakaj sploh pišemo o heroinu na strani, ki se največ ukvarja z učenjem?

**Okolje najmočneje vpliva na naše navade.**

Poglejmo kako se danes poskuša zdraviti odvisnost - oseba gre v ustanovo, kjer ima oskrbo in podporo pri zdravljenju. Ta del terapije je pogosto uspešen. Potem pa se ta oseba vrne nazaj domov. V isto okolje, kjer se je ta odvisnost prvič razvila. Je pod istimi pogoji, obdana z istimi ljudmi in priložnostmi. Čeprav ima še vedno zdravstveno podporo in različne oblike terapije, se težave pogosto ponovijo.

Vojaki, ki so se vrnili domov so imeli povsem drugačno izkušnjo. Namesto smrtne nevarnosti so bili nazaj v svojem domu. Namesto enostavnega dostopa do heroina, tega v njihovem okolju sploh ni bilo. Imeli so idealne pogoje, da se rešijo svoje odvisnosti. In veliki večini je tudi uspelo.

Kako lahko to zgodbo uporabimo v svojem življenju?

**Če hočemo spremeniti neko navado, je najmočnejši in najlažji prvi korak, da spremenimo svoje okolje.**

Morali bi se učiti, a počnemo druge stvari. To je pogost problem vseh ljudi, ki hodijo v šolo. Vsaj midva še nisva slišala za osebo, ki ne bi imela teh težav.

Včasih lahko pomaga, da se pretvarjamo, kot da so te stvari naša oblika heroina. In potem lahko še lažje prenesemo nauk ameriških vojakov na svoje življenje.

Nama je pomagalo, da sva pogledala, katere stvari so naju zamotile in oblikovala okolje tako, da jih nisva mogla početi. Spremenila sva svoje okolje, tako kot so to naredili vojaki.

Iz izkušenj sva vedela, da se nama je težko upirati stvarem, če so enostavno na voljo. Še težje pa je bilo izbrati učenje namesto njih. Za naju so bili to telefoni, računalniki in TV. Velika večina težav je izvirala iz njih. Zato sva naredila vse kar sva lahko, da sva te stvari začasno umaknila. V tistem delu dneva, ko sva se hotela učiti, sva odstranila skušnjave.

Tu je pomembna še ena stvar. Spremembe v okolju morajo biti čim bolj avtomatske.

Poglejmo primer slabe spremembe; lahko bi se odločili, da vsak večer računalnik pospravimo v omaro, da nas drug dan ne zamoti. To ne bo dolgo delovalo. Pospravljanje bi bilo samo dodatno delo, zato bomo to hitro opustili. Vsak dan bi morali ponovno zbrati motivacijo, da se odrečemo stvari, ki nam je prijetna, hkrati pa vložiti še dodaten trud v pospravljanje.

Vojaki niso vsak dan znova spreminjali svojega okolja ali se borili z njim. Ko jim je bilo omogočeno, so se vrnili domov. Niso rabili vlagati truda znova in znova, da jim je okolje služilo. Enako hočemo narediti zase - čim več ukrepov, ki jih moramo narediti enkrat in nam potem sami služijo in ustvarijo pogoje za uspeh.

Midva sva to dosegla s tehnologijo, ki je avtomatsko vsak dan znova ustvarila primerno okolje med časom za učenje.

- TV je bil [vklopljen v časovnik](https://www.sodobniucenjak.si/preprosta-resitev-da-nam-nas-dom-pomaga-pri-doseganju-ciljev/), ki je ugasnil elektriko za del dneva.
- Telefona sta avtomatsko omejila aplikacije in vklopila [Do not Disturb](https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti-me/).
- Računalnik je imel [časovno omejen profil](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/), kjer sva imela neomejen dostop do stvari. Na voljo pa je bil profil z orodji in onemogočenim dostopom do spletnih strani, ki bi naju zamotile.

[Oblikovanje okolja ](https://www.sodobniucenjak.si/oblikovanje-okolja-pri-ucenju/)je neke vrste ustvarjalen proces. Vsakdo ima svoje potrebe, zato si moramo ustvariti lastne rešitve.

Vsaka tudi ne bo takoj delovala. Včasih kaj probamo in sploh nima učinka. Nekajkrat sva poskusila izbrisati aplikacije s telefonov ali z računalnikov, da bi jih nehala uporabljati. Ampak jih je preveč enostavno ponovno namestiti, zato to sploh ni delovalo za naju.

Neprestano moramo preizkušati nove stvari, obdržati kar deluje in spremeniti tisto kar ne. Sčasoma bomo razvili sistem, ki nam bo odlično služil.
### Kako začeti z učenjem
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-zaceti-z-ucenjem/
Last updated: 2025-03-16T10:13:10.000Z
Kaj bomo počeli je odvisno od treh stvari:

\- kaj hočemo početi

\- kaj lahko (zmoremo) počnemo

\- kaj se spomnimo početi

**Hočemo x Zmoremo x Spomnimo = Počnemo**

Če se v nekem trenutku zgodijo vse tri stvari, bomo to počeli.

Recimo, da imamo cilj, da se učimo in se do zdaj še nismo. Kako zelo to hočemo početi? Verjetno ne zelo, sicer bi se že učili.

Kako lahko (enostavno) nam je? Verjetno precej težko. V mislih imamo, da bo vzelo veliko časa, nimamo občutka katero snov naj delamo oziroma kaj sploh snov je, strah nas je rezultatov... Veliko stvari pride na kup in učenje zato ni lahko - je zelo zahtevno.

Ali se spomnimo [učiti](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/)? Knjige in zvezki so [v torbi v kotu sobe](https://www.sodobniucenjak.si/oblikovanje-okolja-pri-ucenju/). Tam lepo pozabimo na njih do naslednjega jutra, ko pograbimo torbo na poti na predavanja. Na učenje se spomnimo zgolj takrat, ko nas na to spomni datum testa, ki je nekaj dni stran.

Hkrati pa imamo v življenju druge stvari. Družimo se, gledamo TV, brskamo po internetu, ukvarjamo se s hobiji. Vse te stvari so ustaljene v našem življenju. *Hočemo* jih početi, *lahko* jih počnemo in *spomnimo* se jih početi. Kako naj potem učenje sploh najde svoje mesto v vsem tem?

**Imamo tri stvari, ki jih lahko spreminjamo.** Tri gumbe, ki jih lahko obračamo, kot da bi spreminjali glasnost na zvočnikih. Hočemo, zmoremo, spomnimo.

Naš cilj je, da za nekaj časa v dnevu dvignemo glasnost na učenju in začasno utišamo glasnost na drugih stvareh. Kako to naredimo?

## **Povečanje glasnosti učenja:**

**Hočemo**: Obljubimo si [nagrado](https://www.sodobniucenjak.si/nagradimo-se-z-vecjo-nagrado-za-redno-opravljanje-nasih-navad/). Če bi vam obljubil, da vam pošljem 1000€, če se 15 minut usedete za knjigo in se učite, bi to naredili.

Nagrada je odličen motivator. Verjetno boste težko našli nekoga, ki bi vam dal toliko denarja za učenje, tako da boste potrebovali drugačno nagrado. Ne rabi biti velika. Mora pa biti nekaj, kar vas veseli. Vsakič ko se učite in prejmete nagrado, boste dobili nekaj dodatne motivacije, da se naslednjič ponovno lotite učenja. 

**Zmoremo**: Tu je naloga, da ostranimo vse ovire na poti do učenja.

Miza, ki je vedno prazna in pripravljena za učenje, je prvi korak. Kdo se bo lotil učenja, če mora najprej sprazniti druge stvari z mize? Zveni zoprno. 

Drugi korak pa je, da učenje zmanjšamo dokler ni naš cilj tako majhen, da je skoraj smešno lahek. Če je cilj, da se učimo dve uri, ga zmanjšamo. Ena ura je preveč, še pet minut je preveč. Začnemo s tem, da se usedemo za mizo in odpremo zvezek. Ko to naredimo, smo dosegli cilj za ta dan. To ponavljamo, dokler ta korak obvladamo. Dokler skoraj ne moremo zgrešiti. Potem pa postopoma dvigujemo zahtevnost.

**Spomnimo**: Kdaj se bomo učili? Moramo imeti zelo natančen odgovor. Najprej pogledamo, kaj že delamo čez dan.

Recimo, da se zaključijo predavanja. Kaj počnemo za tem? Usedemo se na kolo, odpeljemo domov, vstopimo v hišo, se preoblečemo, pripravimo kosilo, pojemo, pospravimo kuhinjo, se usedemo na kavč in gledamo TV. To je en primer. Vsak ima drugačno življenje in drugačne rutine, zato si moramo ustvariti lasten seznam.

Ko ga enkrat imamo, se odločimo, [kam bomo umestili učenje](https://www.sodobniucenjak.si/kaksen-je-vas-kupcek-navad/). Odgovorimo na vprašanje Po koncu <[trenutne navade](https://www.sodobniucenjak.si/kako-so-sestavljene-navade/)\>, se bom usedel za mizo in odprl zvezek. Na primer "Ko pospravim kuhinjo, se bom usedel za mizo in odprl zvezek." Ali pa "Po koncu predavanja bom šel v knjižnico, se usedel za mizo in odprl zvezek." Ko imamo jasen odgovor, se bomo spomnili, da je čas za učenje, ob koncu obstoječe navade.

## **Utišanje glasnosti drugih stvari**

Za tem, ko dvignemo glasnost učenja, moramo še zmeraj zmanjšati glasnost na drugih stvareh. Na ta način damo učenju najboljše možnosti, da uspe.

Na voljo imamo iste tri gumbe. Tu jih moramo zmanjšati na tak način, da ne bodo preglasili učenja.

**Hočemo**: Utišati poskušamo stvari, ki jih radi počnemo. Zato je ta gumb težko premakniti.

Namesto, da se poskušamo prepričati, da ne maramo gledati TV ali se družiti s prijatelji, trud raje usmerimo na druga dva gumba. Nobenega smisla ni v tem, da bi se prepričevali, da ne maramo stvari, ki jih imamo radi. Raje poskusimo drugače.

**Zmoremo**: Tu imamo dosti več možnosti. Ko se enkrat odločimo, kdaj se bomo učili, lahko za tisti čas stvari uredimo tako, da ne moremo početi drugega.

Poglejmo primer. Če bi radi učili v delu dneva med 14\. in 16\. uro, si lahko takrat [preprečimo druge stvari](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/). Prijateljem povemo svoj namen in jih prosimo, da nas takrat ne motijo. Na telefonu lahko nastavimo, da se v tem času avtomatsko vklopi [Do not disturb ](https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti-me/)in omejijo aplikacije, ki bi nas motile. Na računalniku lahko uredimo profil, na katerem se učimo in na katerem nimamo dostopa do igric. Televizijo in router lahko vklopimo v časovnik, ki je med temi urami izklopljen. Poskusimo biti čim bolj ustvarjalni v tem, da si otežimo dostop do stvari, ki bi nas zmotile. Rešitve so lahko še tako nore, glavno je, da delujejo.

**Spomnimo**: Če smo si okolje za učenje uredili dovolj skrbno, potem tam ne bo stvari, ki bi nas spomnile na druge stvari. Ne vidimo telefona, ne slišimo obvestil, ne gledamo v ugasnjen TV ali strmimo v hladilnik. Poskusimo odstraniti vse kar nas lahko zamoti. Če nam spodleti in nas vseeno nekaj zmoti, si to zabeležimo in okolje izboljšamo za naslednji dan.

Da nekaj počnemo morajo biti **hkrati** res vse tri stvari.

Hočemo x Zmoremo x Spomnimo = Počnemo.

Če je katerakoli izmed njih 0, potem tega ne bomo počeli.

Na primer, če telefon pozabimo doma, ne moremo preveriti sporočil. To zelo *hočemo*, redno se na to *spomnimo*, ampak, ker ni telefona, tega ne *zmoremo*. Torej tega ne počnemo.

Če se hočemo učiti, ne sme biti nobena izmed teh treh 0\. In hkrati, če hočemo utišati druge stvari, se lahko osredotočimo na to, da eno izmed treh stvari spravimo na 0\. Na ta način se zagotovo ne bo zgodila. Na voljo imamo te tri gumbe, da vplivamo na to, kaj počnemo.

Sam rad o teh stvareh razmišljam na ta način, ker na enostaven način prikaže, kaj lahko spreminjam pri zapletenih problemih. Upam, da bi pomagalo tudi vam.
### Kritične bližnjice, da računalnik uporabljamo kot mojstri
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kriticne-bliznjice-da-racunalnik-uporabljamo-kot-mojstri/
Last updated: 2025-03-16T10:06:36.000Z
Če to berete, verjetno veliko uporabljate računalnike.

So osnovno orodje za številne šolske ali delovne naloge in skoraj vsakdo ima kdaj opravka z njimi. Obstaja stvar, ki omogoča, da je uporaba računalnika veliko hitrejša in prijetnejša - bližnjice. Če se naučimo le nekaj izmed njih, nam lahko prihranijo veliko časa in frustracij.

Večina ljudi uporablja za osebni računalnik prenosni računalnik. In prav tu so prednosti še posebej očitne. Trackpad (miška na prenosniku, sledilna ploščica) je po mojem mnenju posebna vrsta mučilne naprave. Je tako počasen in okoren. Karkoli, kar zmanjša potrebo po njegovi uporabi, me zelo zanima.

V primerjavi z uporabo bližnjic na tipkovnici, uporaba miške ali sledilne ploščice zahteva nekaj sekund več. Če računalnik uporabljate več ur na dan, se te sekunde začnejo kopičiti. Vsako opravilo traja malo dlje.

Kljub temu prihranek časa ni tako očiten. Minute se poznajo in se nabirajo. Ampak obstaja večja prednost, za uporabo bližnjic.

**Bližnjice zmanjšajo frustracije.**

Vse je bolj gladko, hitrejše in bolj učinkovito, če uporabljate bližnjice na tipkovnici. Nič več napačnih klikov. Nič več petnajstkratnega premikanja prsta po sledilni ploščici, da bi prišli do gumba. Ali morda še huje, ko hočete pritisniti na gumb in vedno zgrešite, ker je sledilna ploščica preveč občutljiva. Ne. Samo hitra in odločna bližnjica na tipkovnici. Naučite se jih enkrat, potem pa delo opravljate brez razmišljanja in frustracij. Kot koncertni pianist brez težav ustvarjajte glasbo, ko letite po tipkovnici in pritiskate Alt-tab in Ctrl-X.

Katere bližnjice se lahko naučimo, da si olajšamo življenje? Spodaj so tiste, ki jih najpogosteje uporabljava.

Razvrstili jih bomo od kritičnih do tistih, ki jih je dobro poznati.

*To velja za računalnike z operacijskim sistemom Windows. Če uporabljate Mac, poskusite pri nekaterih osnovnih zamenjati tipko Ctrl s Command in verjetno bo delovalo. Če ne, z Googlom poiščite ekvivalente za najpomembnejše. Splača se.*

### **Kritične bližnjice, ki bi jih morali vsi uporabljati:**

Ctrl + C -> Kopiraj

Ctrl + V -> Prilepi

Ctrl + X -> Izreži

Ctrl + Z -> Razveljavi dejanje (Lahko pritisnete večkrat v večini programov)

Ctrl + Shift + Z -> Ponovi (raz-razveljavi, lahko pritisnete večkrat v večini programov)

Alt + Tab -> Zamenjaj okna

### **Tiste, ki jih je dobro poznati:**

**Internetni brskalniki:**

Ctrl + T -> Odpri nov zavihek

Ctrl + Shift + T -> Ponovno odpri nazadnje zaprt zavihek (lahko ponovite večkrat)

Ctrl + W -> Zapri zavihek

Ctrl + Shift + N -> Odpri zavihek brez beleženja zgodovine (Chrome, Edge), Ctrl + Shift + P -> Odpri zavihek brez beleženja zgodovine (Firefox)

*Majhen ovinek:*

*Kaj je okno brez beleženja zgodovine? To je okno brskalnika, ki NE shranjuje zgodovine brskanja. Ko ga zaprete, se izbriše vse, kar ste počeli. To je še posebej uporabno, ko se prijavljate v svoje račune v javnih računalnikih.*

*Ko okno zaprete, se izbrišejo tudi vsa vaša gesla, zato vam ni treba skrbeti, da bi kdo dostopal do vaših računov.*

*Rad ga uporabljam tudi, kadar ne želim videti oglasov, povezanih z mojimi iskanji. Ko sem študiral, sem pogosto iskal vse vrste bolezni. Takrat sem dobival oglase za izdelke proti glivicam, različne prehranske dodatke, čarobna zdravila itd. Uporabno tudi takrat, ko me zanima izdelek, vendar kasneje ne želim videti oglasov o njem, ki bi me prepričali v nakup.*

*Konec ovinka.*

**Bližnjice za** [**Anki**](https://www.sodobniucenjak.si/kaj-je-anki-in-zakaj-je-najboljse-orodje-za-ucenje/)**, če se učite:**

A - Nova kartica

B - Brskaj kartice

E - Uredi trenutno odprto kartico

Space - good/dobro

1 - again/ponovno

2 - good/dobro

3 - easy/lahko

Ctrl + Z - Razveljavi zadnjo kartico (npr. če ponesreči pritisnemo again/good, ko bi morali kaj drugega)

**Častna omemba:**

To ni ravno bližnjica na tipkovnici, vendar jo bom vseeno vključil. Naučil sem se je pred kratkim. Z njo lahko hitro izberete besedilo, tudi celotne strani ali dokumente.

Dva koraka:

1\. Kliknite na začetek besedila, ki ga želite izbrati, in postavite kazalec. Nato poiščite konec besedila, ki ga želite izbrati.

2\. Držite Shift in kliknite na konec besedila.

To bo označilo celotno besedilo med začetnim in končnim položajem kazalca. Nato ga lahko preprosto kopirate, izbrišete ali z njim naredite karkoli želite.

**Izberite eno bližnjico, ki je še ne uporabljate, in jo začnite vaditi.** Ko bo postala del vašega dela, dodajte še eno. Če jih boste preizkusili preveč naenkrat, boste lahko preveč naenkrat in boste obupali. Poskusite po eno naenkrat in v kmalu boste poznali vse.

Mojstri in umetniki oblvadajo svoja orodja. Ne glede na to, ali gre za dleta, čopiče ali namizne žage, znajo svoja orodja uporabiti, da opravijo delo. Za mnoge od nas je glavno orodje računalnik. Vendar ga pogosto uporabljamo neučinkovito. Če se naučimo nekaj osnovnih bližnjic, lahko naredimo majhen korak k boljši uporabi računalnika. To pa nam omogoča, da bolje opravimo svoje delo.

Če smo izpustili kakšno očitno in pomembno bližnjico, nama povejte. Pomagajte nama izboljšati najino uporabo računalnika.

P.S. Če se ne morete odločiti, katero bližnjico uporabiti najprej, lahko poskusite s Ctrl+C kopirati povezavo do tega članka, s Ctrl+V pa jo prilepiti in poslati nekomu, ki ga poznate. 😉
### Kako izberemo, kaj spustimo v svoje življenje
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-izberemo-kaj-spustimo-v-svoje-zivljenje/
Last updated: 2025-03-16T10:03:54.000Z
Sredi pandemije sem se udeležil predavanja o javnem zdravju. Naša profesorica je opisovala težavo, ki jo morajo premagati pri delu s statistiko.

Želela je, da bi razumeli, kako pomembni so kakovostni podatki. Če so podatki dobri, lahko oblikujejo koristne zaključke. Če so podatki slabi, so slabi tudi zaključki.

Ljudje, ki delajo na področju javnega zdravja, si želijo, da bi bili njihovi rezultati čim boljši, saj njihove odločitve vplivajo na zdravje celotnega prebivalstva. Ključna lekcija je bila: Kakovost podatkov, ki jih uporabimo, določa kakovost naših rezultatov.

Uporabila je frazo, s katero naj bi si ta nauk zapomnili: *"Smeti noter, smeti ven."*

Delovalo je. Zapomnil sem si lekcijo in frazo.

To ni bilo prvič, da sva razmišljala o pomenu kakovosti informacij, ki jih spuščava v svoje življenje. Udarna in nekoliko agresivna fraza *" Smeti noter, smeti ven."* pa se mi je vtisnila v spomin. Postala je eno izmed orodij, s katero se odločam, kaj spustiti v življenje.

Katere so bile torej kakovostne informacije in katere so bile smeti?

Včasih sem veliko časa preživel na Redditu. In čeprav sem se tam naučil veliko koristnih stvari, je bil to večinoma le zapravljen čas. Za vsak dober podatek sem se verjetno vnesel 100 smeti. Razmerje Koristno:Smeti je bilo 1:100, torej so bile to večinoma smeti.

Spletne strani z novicami so bile še slabše.

Ryan Holiday v svoji knjigi "Trust me I'm lying" piše, da je jeza čustvo, ki se najhitreje širi. Medijske hiše so pod velikim pritiskom, da bi dosegle čim več bralcev in gledalcev. Potrebujejo informacije, ki se širijo. In najlažji in zanesljiv način za to je jeza.

Novice sem nehal spremljati, ko sem ugotovil, da me večinoma pustijo jeznega, zaskrbljenega ali raztresenega. S tem sem odpravil še en velik vir smeti.

Kmalu sem izločil veliko večino slabih informacij in jih nadomestil s kakovostnimi. To so zame knjige, znanstveni članki, blogi in podcasti ljudi, ki se mi zdijo zanimivi in uspešni na različnih področjih. Pa tudi nekaj YouTube kanalov, ki prikazujejo življenja in projekte zanimivih ljudi.

Z veliko kakovostnimi vložki in zelo malo smetmi se je moje življenje čudežno izboljšalo in zdaj je vse popolno.

Ne povsem.

Imam občutek, da sem zdaj na boljšem. Strahovi in tesnoba so izginili. Stvari, o katerih razmišljam, so tiste, ki so mi dejansko pomembne. Toda glede na to, koliko kakovostnih informacij vnašam, bi si mislili, da bom do zdaj že Superman.

Težava, ki je ostala, je pomanjkanje pozornosti.

Kakovost podatkov se je izboljšala. Toda količina je enaka kot prej. Zaradi tega se počutim raztreseno. Razdrobi mojo pozornost.

Tim Ferriss v svoji knjigi The Four Hour Workweek govori o nizkoinformacijski dieti.

Gre za to, da svojo pozornost usmerjamo le na informacije, ki jih lahko uporabimo. Vnašali naj bi samo tiste stvari, ki jih bomo tudi takoj uporabili za dosego rezultatov. V nasprotnem primeru smo samo zapravili čas in pozornost.\*

Ugotovil sem, da moji vložki niso usklajeni z rezultati, ki jih želim ustvarjati. Nekateri so. Vendar ne vsi. In tisti, ki niso, odvračajo mojo pozornost od stvari, ki jih želim doseči v tem trenutku. Ni pravi čas zanje.

Neštetokrat se je že zgodilo, da se je raziskovanje naključnih tem izkazalo za zelo koristno. Zato tega ne želim izgubiti. Uživam v branju in gledanju stvari, ki me v danem trenutku zanimajo. To pa ne pomeni, da bi to moralo ostati nekontrolirano. Moram najti ravnovesje med uporabnimi podatki in naključnim raziskovanjem.

Moja trenutna zamisel je naslednja:

Omejil bom vnose v prvi polovici dneva. Nekakšen informacijski prekinitveni post.

To bi omogočilo, da se moje misli dvignejo na površje, namesto da bi jih novi podatki zatrli. Nato bom prvo polovico dneva izkoristil za ustvarjalno delo in določanje smeri svojega življenja.

Druga polovica dneva je odprta za nove informacije. Lahko usmerjene, ki temeljijo na projektu, s katerim se trenutno ukvarjam. Ali pa naključno raziskovanje različnih tem, ki me v tistem trenutku zanimajo. Ti podatki mi služijo kot gorivo za naslednje jutro.

To je moj poskus za naslednjih nekaj tednov. V prvih šestih urah dneva bom omejil vnos podatkov. Nato bom pozoren na svojo pozornost in videl, ali se bo izboljšala.

Ključna lekcija zame je naslednja - Tudi dobrega je lahko preveč.

Ali z besedami Paracelsusa: "Odmerek naredi strup."

*\*Če je cilj sprememba in učenje. Če je cilj zabava, potem je to v redu.*
### Kaj lahko storim, da mi spodleti?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kaj-lahko-storim-da-mi-spodleti/
Last updated: 2025-03-16T10:00:40.000Z
Kaj lahko storim, da bom dobil boljše ocene? Kaj lahko storim, da shujšam? Kaj lahko storim, da postanem fit?

Takšna vprašanja si zastavljamo ves čas. In le redko dobimo dobre odgovore. Čutimo pomanjkanje znanja - če bi le našel odgovor, bi se lahko spremenil.

Morda pa odgovore že poznamo. Samo ne postavljamo pravih vprašanj. **Kaj pa, če bi vprašanje obrnili?**

Kaj lahko storim, da bom imel boljše ocene? -> Kaj lahko storim, da bom imel slabše ocene?

Kaj lahko storim, da shujšam? -> Kaj lahko storim, da pridobim na teži?

Kaj lahko storim, da postanem fit? -> Kaj lahko storim, da bom manj fit?

Vsi poznamo odgovore na ta vprašanja. Raziskovanje ni potrebno.

**To je ideja inverzije.** Vzamemo težavo, s katero se trenutno soočamo, in razmislimo o nasprotnem. Včasih je to lahko izjemno učinkovit način, da odkrijemo nove rešitve.

### Kot primer lahko uporabimo učenje.

Pretvarjali se bomo, da je naša naloga poskrbeti, da bi oseba dobila najslabše možne ocene. **Katere ovire bi ustvarili, da bi to dosegli?**

1\. Oseba se sploh ne bi smela učiti. Nič časa ne sme nameniti učenju. S tem bi verjetno že dosegli cilj. Če premaga to oviro, kaj potem?

2\. Poskrbeli bi, da bi imeli na voljo najslabše možne vire za učenje. Neurejena in nepopolna predavanja, slabe učbenike. Nobenega stika s sošolci, ki jim gre dobro, da bi izvedeli, kaj uporabljajo za učenje.

3\. Potem poskrbimo, da nimajo prostora za delo. Utesnjena miza v hrupnem okolju, polnem motečih dejavnikov.

S tem poskrbimo za osnovne stvari. Če bi to storili, sem prepričan, da bi se ta oseba težko učila. Ocene bi se poslabšale. Toda za vsak primer, če bi ji uspelo prebiti vse te ovire, bi dodali še nekaj drugih preprek.

4\. Ne bi jim dovolili, da bi vedeli, kaj bo na testu. Če ne morejo vedeti, kaj naj se učijo, se bodo izgubili v oceanu gradiva brez občutka, kam naj gredo. To pomeni, da se ne smejo pogovarjati s sošolci, s kolegi, ki so leto pred njimi ali z učitelji. In vsekakor nobenih starih testov!

In za zadnji žebelj v krsto njihovih ocen, če jim je uspelo premagati vse te ovire;

5\. dovolili bi jim le, da prebirajo svoje zapiske znova in znova. Tako bi lahko poskrbeli, da bi vsako porabljeno minuto izkoristili na najbolj neučinkovit možen način.

To je recept za najslabše možne ocene. Zdaj ga lahko uporabimo za ustvarjanje poti do boljših ocen. **Samo obrnemo odgovore:**

Sploh se ne učimo -> Učenju posvetimo čas

Slabo učno gradivo -> Dobri viri, po možnosti tisti, ki jih uporabljajo uspešni sošolci

Ni prostora za delo -> Prostor namenjen samo učenju

Brez informacij o vsebini testa -> S starimi testi usmerimo učenje od bolj pomembne snovi do manj pomembne

Prebiranje zapiskov -> Brez prebiranja zapiskov, uporabimo boljše metode učenja

Pravkar smo ustvarili seznam, ki bo najverjetneje pripomogel k izboljšanju ocen.

Pri uporabi inverzije sem nekaj opazil - odgovori, ki jih najdem, so večinoma osredotočeni na osnove. Na osnovna načela. Oglejmo si še en primer, ki bo večini ljudi znan.

### Če bi bila naša naloga, da poskrbimo, da nekdo pridobi težo, kaj bi storili?

V mislih imam takoj dve stvari - preveč jih hranimo in poskrbimo, da se nikoli ne premaknejo. Pripravljen sem staviti, da lahko nekoga pripravim do tega, da pridobi na teži, če držita le ti dve stvari.

Toda ko razmišljamo o hujšanju, slišimo o najrazličnejših načinih za dosego cilja. Čarobni čaji, razmerja beljakovin/ogljikovih hidratov/maščob, dietne tablete, očiščevanja itd. V resnici pa bo skoraj zagotovo pomagalo, če bomo jedli manj in se več gibali.

Sam sem nedavno zapadel v branje o idealnem razmerju zaužitih gramov beljakovin na kilogram telesne teže, da bi postal bolj fit. Toda ko sem problem obrnil, sem ugotovil, da moram samo več telovaditi. Druge stvari postanejo pomembne, ko bom obvladal osnove.

Inverzija je koristno orodje za iskanje novih rešitev. Vendar ne bodite presenečeni, če so nove rešitve pogosto le dobro izvedene osnove.
### Izpit je čez par dni - kaj naj naredim?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/izpit-je-cez-par-dni-kaj-naj-naredim/
Last updated: 2025-03-16T09:58:18.000Z
Matic se doma ne uči. Cele dneve igra igrice, gleda TV in strmi v telefon. Šolske obveznosti se nalagajo in išče rešitev.

Na vas se obrne za pomoč. Rabi hitro in zanesljivo spremembo, da pravočasno opravi vse izpite. Časa mu bo zmanjkalo, če se ne začne takoj resno učiti. Kaj bi mu predlagali?

Najin predlog bi bil:

1\. Uči se v knjižnici.

2\. Zberi čim več starih testov in učenje načrtuj po njih.

3\. V [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/kaj-je-anki-in-zakaj-je-najboljse-orodje-za-ucenje/) daj vse kar se učiš. Ne delaj izpiskov. Ne prebiraj. Ne podčrtuj. Snov daj samo v Anki.

4\. Vsak dan ponovi vse kartice, ki ti jih določi Anki.

5\. Ustvari nagrado za vloženo delo.

Meniva, da bi na ta način Matic imel najboljše možnosti, da se v kratkem času uspešno pripravi na izpite.

Spodaj razloživa vsako točko posebej.

## 1\. Uči se v knjižnici.

[Okolje najbolj vpliva na naše navade.](https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev-psych-122414-033417?url%5Fver=Z39.88-2003&rfr%5Fid=ori%3Arid%3Acrossref.org&rfr%5Fdat=cr%5Fpub++0pubmed&ref=sodobniucenjak.si)

Matic je navajen, da se doma ne uči, ampak dela druge stvari.

Na dolgi rok bi mu najbolj koristilo, da si doma naredi takšne pogoje, da mu bo učenje lažje in bolj prijetno. Ampak on potrebuje hitro spremembo, da opravi par izpitov. Doma tvega, da bo zapadel v iste navade in se ne bo učil.

Navade najlažje spremenimo tako, da spremenimo okolje. V novem okolju še niso oblikovane, tako da jih lahko napišemo na novo. Knjižnica je novo okolje in ima tri velike prednosti:

1\. Kako se ljudje obnašamo je odvisno od okolja v katerem smo. V knjižnici to pomeni, da avtomatsko šepetamo, ne delamo hrupa in sprejmemo, da je to prostor znanja in učenja. Zato se našim možganom ne zdi nenavadno, da se v knjižnici učimo.

2\. Nismo sami. Ko pogledamo okrog sebe, vidimo za mizami še druge ljudi, ki se učijo in grejo po isti težki poti.

3\. Mir in tišina. Vsa pravila knjižnice so ustvarjena za to, da ustvarijo mirno okolje brez motenj.

Knjižnica ima tudi nekaj slabosti. Delovni čas je omejen. Do nje moramo priti, kar nam vzame več časa.

Kljub temu je odlična rešitev za velike spremembe na kratki rok.

Na dolgi rok pa imava osebno raje, da si doma [ustvarimo odlične pogoje za delo](https://www.sodobniucenjak.si/oblikovanje-okolja-pri-ucenju/).

## 2\. Zberi čim več starih testov in učenje načrtuj po njih.

Snovi je veliko in časa je malo. Premalo, da bi se vse naučili. Snov moramo razvrstiti po pomembnosti.

Uporabimo [Paretovo načelo](https://www.sodobniucenjak.si/ne-rabis-se-nauciti-vsega/), ki pravi, da večina rezultatov pride iz manjšine vzrokov. Večina ocene pride iz manjšine snovi.

Stari testi nam povedo, katera snov je najbolj pomembna. Če se ista snov ali celo isto vprašanje ponovi na vsakem testu, potem je visoka verjetnost, da bo tudi na našem. Tu začnemo.

Najprej se učimo snov, ki se ponovi največkrat. Potem snov, ki je na drugem mestu. Potem snov, ki je na tretjem in tako naprej. Pri vsaki se poskusimo naučiti vsaj nekaj ključnih stvari. Največ časa pa porabimo na [snovi, ki je najbolj pogosta](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/).

## 3\. V Anki daj vse kar se učiš. Ne delaj izpiskov. Ne prebiraj. Ne podčrtuj. Snov daj samo v Anki.

Matic nima veliko časa. Porabiti ga mora na najboljši način. [Testiranje je najboljši način učenja.](https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26173288/?ref=sodobniucenjak.si) [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) pa je najboljši način za testiranje.

Anki je program za izdelavo spominskih kartic (ang. flashcard). Spominsko kartico si predstavljajmo kot listek papirja, ki ima na eni strani vprašanje, na drugi strani pa odgovor. Vprašanje preberemo in ga poskusimo odgovoriti preden pogledamo odgovor. Na ta način se testiramo.

Anki je računalniška oblika spominskih kartic. Ima pa še eno moč - določi nam, kdaj naj ponovimo kartico. Več o tem v točki 4.

Torej, testiranje je najboljši način učenja. Vsi ostali načini so slabši. Matic ne bo prebiral zapiskov. Ne bo jih podčrtoval. Ne bo delal izpiskov ali miselnih vzorcev. S tem bi zapravljal dragoceni čas.

Vsako stran bo prebral enkrat. V Anki bo dodal kar se mu zdi pomembno in šel naprej. Vrnil se bo samo, če bo imel točno določeno vprašanje. Ne bo se vrnil, ker je enkrat prebral snov in bi jo zdaj še enkrat.

## 4\. Vsak dan ponovi vse kartice, ki ti jih določi Anki

Če Matic porabi deset minut, da se nekaj nauči in potem to pozabi, je zapravil deset minut.

Predstavljajmo si, da je Matic upošteval naš nasvet in uporablja Anki.

Program izračuna, [kdaj bomo nekaj pozabili](https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/). Kartico nam pokaže tik preden bi se to zgodilo.

Matic kartico ponovi in jo v spominu osveži. Na ta način ničesar ne pozabi. Hkrati pa porabi najmanj časa za ponavljanje, ker dela samo tiste kartice, ki bi jih pozabil.

## 5\. Ustvari nagrado za vloženo delo

Kar je nagrajeno je ponovljeno.

Ljudje raje delamo stvari za katere smo nagrajeni. Učenje pa verjetno ni prva stvar na katero pomislimo, ko razmišljamo o prijetni nagradi. Zato je naša naloga, da to spremenimo. Za uspešno opravljeno navado učenja se moramo nagraditi.

Ljudje smo si različni in imamo radi drugačne stvari. Zato mora vsak zase ugotoviti, kaj je primerna nagrada. Ta ne rabi biti velika. [Lahko pa je](https://www.sodobniucenjak.si/nagradimo-se-z-vecjo-nagrado-za-redno-opravljanje-nasih-navad/).

Tu je nekaj primerov nagrad, s katerimi se Matic lažje odloči, kakšno bi si sam izbral:

1\. Ko zapusti knjižnico ne dela več nič za šolo. Nagrada je, da se povsem razbremeni in uživa v prostem času.

2\. Na koledarju označi X za vsak uspešen dan, ko obišče knjižnico

3\. Za vsakih 10 minut dela, si zabeleži črtico v zvezek. Ko jih zbere 100 ima prost dan.

4\. Za vsako vloženo uro dela se nagradi z nekaj denarja, ki ga lahko porabi na nečem kar ga veseli

Nagrade so omejene samo z našo domišljijo. Obstajata pa dve pravili:

1\. Nagrajen naj bo trud, ne pa rezultati.

2\. Nagrada se mora zgoditi takoj za opravljenim delom. Matic si mora takoj označiti X na koledar, ali zabeležiti črtico v zvezek. Tako možgani nagrado povežejo z delom, ki ga je ravno opravil.
### Poskus s sladkorno penico
URL: https://www.sodobniucenjak.si/poskus-s-sladkorno-penico/
Last updated: 2025-03-16T09:51:08.000Z
Raziskovalci so štiriletnega otroka posedli v sobo.

Posedli so ga za mizo in pred njega postavili sladkorno penico (marshmallow). Nato so mu rekli, da se lahko odloči, ali bo penico pojedel ali pa počakal 15 minut. Če počaka, mu bodo dali za nagrado še eno penico ali presto, ki ju lahko potem poje. 

To je bil [Stanford marshmallow experiment](https://en.wikipedia.org/wiki/Stanford%5Fmarshmallow%5Fexperiment?ref=sodobniucenjak.si). Otroke so potem spremljali skozi življenje.

Otroci, ki so počakali 15 minut, so bili bolj uspešni v življenju. Bolje so prenašali stres in frustracije, dosegli boljše akademske rezultate in celo imeli boljši indeks telesne mase (ITM).

Napredek v življenju nam največkrat prinesejo stvari, ki se zgodijo na dolgi rok. V trenutku, ko jih delamo, so lahko težke in neprijetne. Nagrada pa sledi šele dolgo za tem, ko vložimo neko delo. Tako kot so se otroci upirali skušnjavi in niso pojedli penice.

Stvari, ki nam prinesejo hitro zadovoljstvo pa so redkeje dobre na dolgi rok. Uživamo v tistem trenutku, potem pa nam ne koristijo več.

To je razlika med takojšnjim in odloženim zadovoljstvom.

Učenje v šoli je idealen primer odloženega zadovoljstva. Veliko truda vlagamo za določen test, ki se zgodi šele čez nekaj dni, tednov ali mesecev. Končna nagrada šole pa je oddaljena celo več let. Je pa to ena najboljših stvari za naše življenje na dolgi rok.

> Dobesedno vsi uspehi v življenju so različica testa s sladkorno penico. ... bistvo je razlika med dolgoročnim in kratkoročnim.  
>  
> Če lahko v svoji miselnosti privzamete dolgoročno razmišljanje, boste imeli veliko lažje življenje, ali kot pravi naš najljubši trener Jerzy Gregorek: "Težke odločitve, lahko življenje. Lahke odločitve, težko življenje."  
>  
> To je to.  
>  
> \- Naval Ravikant
### Zakaj se zadnji dan učimo, prej pa ne?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/zakaj-se-zadnji-dan-ucimo-prej-pa-ne/
Last updated: 2025-03-16T09:48:53.000Z
Zakaj se je težko spraviti k učenju mesec dni pred testom, na zadnji dan pa se lahko učimo ure in ure?

En način, da odgovorimo na to vprašanje, je s Foggovim vedenjskim modelom. Ta pravi, da bo oseba izvedla neko vedenje - nekaj naredila - če so izpolnjeni trije pogoji.

1\. Oseba mora biti motivirana, da to naredi

2\. Oseba mora biti zmožna to narediti

3\. Obstajati mora nek sprožilec, ki začne vedenje

Fogg to zapiše v obliki enačbe: **Vedenje = Motivacija x Zmožnost x Sprožilec**

Poglejmo vsak člen posebej, da lažje razumemo ta model.

**Motivacija**

Motivacijo za človeško vedenje Fogg razdeli v tri skupine. Trdi, da smo vsi ljudje motivirani za iskanje užitka in izogibanje bolečini, za iskanje upanja in izogibanje strahu ter za iskanje družbene sprejetosti in izogibanje zavrnitvi.

Temeljni motivatorji so torej:

- užitek / bolečina
- upanje / strah
- družbena sprejetost / zavrnitev

**Zmožnost**

Fogg opisuje šest dejavnikov, ki vplivajo na našo zmožnost, da naredimo neko vedenje. Ti so:

- Čas - koliko časa je potrebno za dokončanje dejanja.
- Denar - finančni stroški, ki jih zahteva izvedba dejanja.
- Fizični napor - količina fizičnega dela, potrebnega za izvedbo dejanja.
- Miselni napor- količina miselnega napora in osredotočenosti, ki sta potrebna za izvedbo dejanja.
- Družbeno odstopanje - kako sprejemljivo je vedenje za druge.
- Odstopanje od rutine - po Foggovih besedah: "Koliko se dejanje ujema z obstoječimi rutinami ali jih ruši.

**Sprožilec**

Sprožilci so lahko različne stvari. Alarmi, obvestila, predmeti v našem okolju, zelena luč na semaforju in številne druge stvari.  

## Odgovorimo na prvotno vprašanje

Zakaj se je težko spraviti k učenju mesec dni pred testom, na zadnji dan pa se lahko učimo ure in ure?

Predstavljajmo si osebo, ki se težko spravi k učenju. Verjetno ne rabimo zelo naprezati domišljije, saj je marsikomu ta občutek znan.

Ime naj ji bo Metka. Metki je učenje zahtevno in se ga izogiba kolikor je možno.

Uporabimo enačbo *Vedenje = Motivacija x Zmožnost x Sprožilec* in ocenimo, kako verjetno je, da se bo Metka učila.

Še enkrat poglejmo kaj vpliva na njeno motivacijo in zmožnost, da se spravi k učenju.

**Motivacija:**

Užitek - učenje Metki ne bi dalo užitka, tako da te motivacije nima

Izogibanje bolečini - da se ne uči Metki ne povzroča bolečine, torej tudi tega motivatorja ni.

Upanje - Več kot se uči, bolj verjetno je, da dobi dobro oceno. Ta motivator ima.

Strah - če se ne uči, ne bo naredila izpita, česar jo je strah. Ta motivator torej ima.

Družbena sprejetost / zavrnitev - če opravi obveznosti jo ljudje pohvalijo, če jih ne pa so morda jezni ali razočarani.

**Zmožnost:**

Čas - učenje zahteva precej časa, zato se zdi težko. Metka je to velika ovira.

Denar - ne zahteva denarja, tako da to ni ovira

Fizični napor - ni fizično naporno, tako da tudi to ni ovira

Miselni napor- učenje je zelo miselno naporno, tako da je to Metki velika ovira

Družbeno odstopanje - načeloma je učenje dobro sprejeto v družbi

Odstopanje od rutine - trenutno učenje ni del Metkinega dneva, tako da bi zelo posegalo v njene rutine

**Sprožilec**

En sprožilec, ki ga ima, je datum izpita. Drugače pa se Metka redko spomni na izpit

## Kakšna je torej enačba mesec dni pred izpitom?

**Motivacija:**

Upanje ⚫⚪⚪⚪⚪

Strah ⚫⚪⚪⚪⚪

Družbena sprejetost/zavrnitev ⚫⚪⚪⚪⚪

Vidimo, da Metka trenutno ni zelo motivirana za učenje.

**Zmožnost:**

Čas: ⚫⚪⚪⚪⚪

Miselni napor: ⚫⚪⚪⚪⚪

Odstopanje od rutine: ⚫⚪⚪⚪⚪

Metka ima tudi zelo majhno zaupanje v svojo zmožnost, da se uči.

**Sprožilec:** ⚫⚪⚪⚪⚪

Sprožilec je zgolj datum daleč v prihodnosti.

Vedenje = 3/15 x 3/15 x 1/5 = 0,008 \*

Zdi se, da je zelo majhna verjetnost, da bodo te pogoji vodili v učenje.

## Kakšna pa je enačba dan pred izpitom?

**Motivacija:**

Upanje ⚫⚪⚪⚪⚪

Strah ⚫⚫⚫⚫⚫

Družbena sprejetost/zavrnitev ⚫⚫⚫⚫⚫

Metko je dan pred izpitom zelo strah, da ne naredi izpita. Nima pa veliko upanja, da ji lahko uspe. Boji se, kaj bodo rekli sošolci in starši, če izpita ne naredi. Zdaj je dosti bolj motivirana, za učenje.

**Zmožnost:**

Čas: ⚫⚪⚪⚪⚪

Miselni napor: ⚫⚪⚪⚪⚪

Odstopanje od rutine: ⚫⚪⚪⚪⚪

Metka ima še vedno enako zaupanje v svoje zmožnosti. Učenje je še vedno zahtevno.

**Sprožilec:** ⚫⚫⚫⚫⚫

Izpit je jutri! Datum je nenadoma postal močen sprožilec.

Vedenje = 11/15 x 3/15 x 5/5 = 0.146 \* 

Vidimo, da je verjetnost, da se Metka uči, sedaj mnogo večja.

Na žalost Metko predvsem žene strah pred negativnimi posledicami, kar ni prijeten občutek.

Če bi Metka povečala svojo Zmožnost in dodala zanesljiv Sprožilec, bi lahko verjetnost za učenje povečala tudi brez vseh teh negativnih čustev. Lahko pa bi povečala tudi Upanje in tako dvignila svojo motivacijo.

Upanje lahko poveča tako, da najde način, ki ji prinese dobre rezultate. Če bi Metka vedela, da lahko zanesljivo dobi dobre ocene, bi ji to dvignilo Upanje in dodalo Užitek. To lahko doseže z [aktivnim priklicem](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/) in [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/kaj-je-anki-in-zakaj-je-najboljse-orodje-za-ucenje/).

Zmožnost in Sprožilec pa lahko poveča tako, da učenje spremeni v [navado](https://www.sodobniucenjak.si/zgradimo-majhne-navade-brez-truda/). 

\* Te številke so povsem izmišljene in ne predstavljajo odstotkov ali kaj podobnega. Samo ilustrirajo, da dobimo dosti večji rezultat, če so posamezne komponente večje.
### Koliko v resnici zaslužimo v eni uri?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/koliko-v-resnici-zasluzimo-v-eni-uri/
Last updated: 2025-03-16T09:44:26.000Z
Ko gremo na delo, menjamo našo življenjsko energijo za denar.

Življenjska energija je naše življenje. Naš čas, ki ga imamo na tem svetu.

To je osnovna trditev knjige [Your Money or Your Life](https://www.sodobniucenjak.si/trije-zanimivi-viri-na-temo-denarja/). Za koliko denarja torej menjamo eno uro našega življenja?

Na prvi pogled se zdi račun zelo preprost. Recimo, da je naša mesečna plača 1500eur. In recimo, da v enem mesecu delamo 40 ur na teden, 4 tedne. Torej 160 ur na mesec. Naša urna postavka bi bila torej 1500/160 = 9.375 eur na uro.

Ampak to je samo del odgovora. V resnici porabimo več časa in denarja, da opravljamo delo.

Vprašamo se lahko: **Če ne bi potreboval te službe, kateri denarni in časovni stroški bi izginili iz mojega življenja?**

Tu je nekaj primerov takšnih stroškov:

- Vožnja na delo

Vsak dan porabimo nekaj časa, da pridemo na delo in nato nazaj domov. To je strošek, ki je torej neposredno povezan z delom. Porabimo pa tudi denar, saj sem sodijo stroški bencina, vzdrževanja avtomobila, cestnine in drugi. Denar je lahko povrnjen, čas pa ne. Če kot družina zaradi dela potrebujemo dodaten avtomobil pa je ta strošek še večji.

- Oblačila povezana z delom

Na delu pogosto ne nosimo istih oblačil kot v prostem času. Koliko nas stanejo obleke, ki jih potrebujemo za delo?

- Hrana

Zaradi dela nam lahko zmanjka časa in energije, da bi sami pripravili hrano. Zato kakšen dan raje jemo v restavraciji. To spet strošek, ki je povezan z delom.

- Sproščanje po delu

Se je kdaj zgodilo, da ste iz službe prišli utrujeni? Koliko časa je trajalo, da ste se sprostili in odpočili, preden ste nadaljevali svoj dan? Ta čas je še en strošek povezan z delom.

Teh skritih stroškov je veliko in še bi jih lahko naštevali. Od dragih počitnic na katere gremo, da prekinemo rutino, do tega, da razvijemo bolezni povezane z delom, ki nam lahko krajšajo življenje. 

**Poglejmo, kako se spremeni urna postavka, če upoštevamo nekaj dodatnih stroškov.**

Recimo, da se na delo vozimo 30 minut v eno smer, torej 1 ura v do službe in nazaj.[\*](https://www.stat.si/statweb/News/Index/7596?ref=sodobniucenjak.si) Potem pa doma 30 minut počivamo, preden nadaljujemo z našim dnevom. Vsak dan porabimo 9 ur in 30 minut, ki so neposredno povezane z delom. Torej 9.5h x 20 = **190 ur na mesec**.

Izmislimo si še nekaj številk za stroške oblek in hrane. Na mesec porabimo 50 eur za oblačila, ki so povezana z delom. Vsak teden porabimo 20 eur več za hrano, ko kosilo naročimo v restavraciji, ker nočemo kuhati. Hrana torej stane dodatnih 80 eur na mesec. Od plače odštejemo te stroške. 1500 eur - 50 - 80 = **1370 eur**

Če upoštevamo te stroške, je naša nova urna postavka 1370 eur / 190 ur = 7.2 eur/uro.

Za primerjavo, lahko to številko ponovno uporabimo v našem prvem računu. Preden smo upoštevali te dodatne stroške, smo mislili, da za 160 ur dela dobimo 1500eur. V našem primeru bi za 160 ur dela dobili 1152 eur.

Predlagava, da naredite svoj preračun in razmislite, kakšni so vaši stroški povezani z delom. Tu sva uporabila številke, ki se nama zdijo majhne. Sumiva, da v resnici porabimo dosti več časa in denarja v povezavi z delom.

**Kaj pa je korist vsega tega računanja?**

Zdaj lahko ceno stvari pretvorimo iz denarja v našo življenjsko energijo. Potem pa se lažje odločamo, kaj nam je dovolj pomembno, da na tem porabimo življenjsko energijo. Nekaj primerov:

Na uro zaslužimo 7.2 eur ali 0.12eur/minuto.

- Kepica sladoleda - 1.5eur.

1.5eur / 0.12 eur/minuto = 12.5 minut dela.

**Da kupimo kepico sladoleda, moramo delati 12.5 minut.**

12.5 minut življenja zamenjamo za kepico sladoleda.

- Najnovejši iPhone - 1.069,00 €.

1.069eur / 7.2 eur/h = 148.5 h

**iPhone zamenjamo za 148.5 ur dela.**

Standardni delovni teden je 40 ur, torej moramo za iPhone na delo hoditi 3.7 tedne.

- Nov Renault Clio - 15.490€.

15.490 eur / 7,2 eur/h = 2151 h

To je 2.151 ur dela, oziroma 54 tednov. Eno leto ima 52 tednov. **Več kot eno leto gremo vsak dan na delo samo zato, da imamo takšen avto.**
### Ne rabiš delati na Projektu, samo ne smeš početi nič drugega - skrivna moč dolgčasa
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ne-rabis-delati-na-projektu-samo-ne-smes-poceti-nic-drugega-skrivna-moc-dolgcasa/
Last updated: 2025-03-16T10:34:51.000Z
Vsak dan ima omejeno število minut. In vsak dan porabimo vse. Ne ostane nam niti ena sama, ki bi jo lahko spravili in porabili drugič. 

Kako izgleda naše življenje je rezultat tega, kako porabimo te minute. Naše trenutne navade so popolnoma zasnovane, da nam dajo naše trenutne rezultate.

A kaj, če nismo zadovoljni s tem, kako trenutno izgleda naše življenje? Če nam ti rezultati niso všeč?

Verjetno ima prav vsak izmed nas neko področje, ki ga želi izboljšati. Tej naši želji bomo rekli [Projekt](https://www.sodobniucenjak.si/svojim-projektom-dodelimo-tajna-imena/). Za naju je bilo to dolgo časa učenje. Projekt pa je lahko tudi telovadba, branje, risanje, lončarstvo, programiranje, vrtnarjenje, sprehodi, ali neskončno drugih stvari, ki jih želimo početi v življenju.

V Projektu se skriva konflikt. Zdi se nam pomemben. Želimo ga delati. Ampak ga ne. Zakaj? Pogosto so to stvari, ki so za nas dobre na dolgi rok ali pa so nam všeč. Ampak jih je težko začeti. To pa je lahko dovolj velika ovira, da se nikoli ne lotimo Projekta.

Tu nam lahko pomaga Zlato pravilo - **"Ne rabiš delati na Projektu, samo ne smeš početi nič drugega."** Zakaj pa bi to pomagalo?

Ko hočemo začeti nekaj novega, zlasti težke stvari, imamo v resnici dva problema:

1\. Rabimo proste minute za naš Projekt

2\. Dejansko moramo delati na Projektu, kar je težko

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F805a7e2e-1c71-4cd0-8c1e-c9cd5a3ac779_720x720.png)

**Prvi problem moramo nujno rešiti najprej.** Ljudje ne moremo biti na dveh mestih hkrati. Potrebujemo proste minute, da jih lahko porabimo na našem novem projektu. Na našo srečo je prvi problem pogosto tudi lažje rešljiv. Odločiti se moramo, kje v dnevu si bomo rezervirali čas za naš Projekt. Sprva ga lahko rezerviramo malo, postopoma pa lahko to podaljšamo, če želimo. Če se tega dobro lotimo, moramo ta problem rešiti samo enkrat. Kako pa rešimo prvi problem?

Najprej pogledamo, kje lahko sprostimo nekaj minut v dnevu, da jih posvetimo Projektu. Nato pa te minute tudi porabimo za Projekt. Tri orodja, ki nam tu lahko pomagajo so:

1\. Odgovorimo na vprašanje ["Kdaj?"](https://www.sodobniucenjak.si/tri-kljucna-vprasanja-kje-kdaj-kako/) kot da bi oblikovali navado. Zlasti koristno je, če naredimo [kupček navad](https://www.sodobniucenjak.si/kaksen-je-vas-kupcek-navad/).

2\. [Pomodoro metoda](https://www.sodobniucenjak.si/pomodoro-metoda/)

3\. Čas za projekt rezerviramo tako, da ga vnesemo v koledar

Ok, rešili smo prvi problem. Kaj pa naj z drugim?

**Izkaže se, da drugega problema pogosto sploh ne rabimo reševati.** Za tem, ko rešimo prvega, se drugi pogosto reši sam.

Ko imamo enkrat rezerviran čas in se ta čas držimo pravila "Ne rabiš delati na Projektu, samo ne smeš početi nič drugega.", uporabimo posebno človeško moč, ki jo sicer redko uporabljamo. Uporabimo moč Dolgčasa.

Ne delamo na Projektu in ne počnemo nič drugega. Resnično ne počnemo ničesar. Takrat ne bo trajalo dolgo, da nam postane dolgčas. Ljudje pa ta občutek slabo prenašamo. Raje bi počeli karkoli, kot da dalje trpimo v dolgčasu. Tudi, če to pomeni delati na Projektu.

Dolgčas se bo nabiral in nabiral, dokler ne bo lažje začeti s Projektom kot pa trpeti še naprej. Na koncu bomo veseli, da lahko delamo na Projektu. Celo hvaležni. Karkoli, samo da nam ni dolgčas. Pozorni pa moramo biti na eno stvar...

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F78c4b058-268f-462e-b856-809d1590e1c1_720x720.png)

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F6aceb0c3-3073-4911-9455-5aefa5e52ef2_720x720.png)

**Projektu namenimo samo toliko časa, da ne prekršimo Zlatega pravila.** Raje si zadamo 5 minut in ne prekršimo pravila, kot pa 10 minut, kjer goljufamo. Če vidimo, da nismo zdržali ves čas in smo prekršili pravilo, potem naslednjič zmanjšamo ta čas.

Hočemo se navaditi, da se držimo pravila in se lahko nanj zanesemo. Ko zaupamo sistemu, bo lahko rastel. Če mu ne zaupamo, ne bo nikoli napredoval.

Če pravilo prekršimo bomo ugasnili moč Dolgčasa in vse skupaj bo padlo v vodo. Samo še bolj bomo razočarani, ker smo poskusili še en način in nam je spet spodletelo. Bolje je dobiti majhno zmago na kateri lahko potem gradimo.

Kadar se lotimo novega projekta, je torej najboljši način, da porabimo naš čas in energijo ta, da vso pozornost namenimo prvemu problemu. Dokler ga ne uspešno rešimo, drugi problem v resnici sploh še ne obstaja. Ko ga uspešno rešimo pa drugega problema verjetno sploh ne bomo rabili reševati, saj bomo z Zlatim pravilom izkoristili moč Dolgčasa.

P. S.

Prepričanja, ki nas ovirajo:

**Nimam časa za nov Projekt.**

Že [nekaj minut na dan](https://www.sodobniucenjak.si/potrebni-sta-le-2-minuti/) lahko napreduje naš Projekt. Mogoče ne bo tako hitro kot smo si predstavljali. A z doslednostjo se presenetljivo hitro nabere napredek.

Kje pa lahko najdemo proste minute?

Najlažji način dandanes je, da pogledamo Screen Time na telefonu. Tam izgubimo veliko minut brez da bi se sploh zavedali.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fff9ea402-8a86-49bd-b537-189432a3f0c5_1080x1583.jpeg)

Na ta dan sem porabil 35 minut na Chrome. Je res vsaka minuta, na ta način bolje porabljena, kot pa, če bi jo namenil Projektu? Koliko minut sem pripravljen izgubiti na Chrome in jih posvetiti Projektu? Bi bilo dovolj 25 minut Chrome dnevno in preostalih 10 minut namenim Projektu?

Kaj pa, če ne najdemo takšnih enostavnih rešitev?

Pomaga lahko, če na problem drugače gledamo. Namesto, da rečemo "nimam časa", rečemo "ni mi prioriteta". Na ta način vzamemo nadzor v svoje roke. Več časa ne bomo nikoli dobili. Lahko pa se odločamo, kako ga bomo porabili. Če pogledamo naš dan kot zaporedje prioritet, se lahko lažje odločimo, kaj nam je bolj pomembno.

Ali imamo raje stvari, ki jih že počnemo? Ali pa je Projekt bolj pomemben kot katera druga stvar?

Če nam recimo telovadba ni dovolj pomembna, da bi se odrekli nečemu, je to tudi okej. Ko enkrat sprejmemo odločitev, da nam Projekt res ni prioriteta, lahko to spustimo in se rešimo krivde.

Če pa ugotovimo, da nam je Projekt bolj pomemben kot nekaj drugega kar počnemo, pa lahko ta čas namenimo njemu.

**Nimam energije za nov Projekt.**

Da uporabimo Zlato pravilo ne potrebujemo veliko energije. Dovoli nam, da ne počnemo nič. Samo sedimo. Sedenje, kjer ne počnemo nič drugega pa je počitek. Torej, v najslabšem primeru, če res nimamo nič energije, da bi delali na novem Projektu, se bomo pač malo spočili.
### Kako v dveh korakih ustvarimo nov profil na Windows računalnikih
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-v-dveh-korakih-ustvarimo-nov-profil-na-windows-racunalnikih/
Last updated: 2025-03-16T09:35:31.000Z
Med učenjem nama je zelo pomagalo, da sva imela dva profila na računalniku.

En je bil namenjen učenju, drug pa ostalim stvarem. O tem sva že pisala [tu](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/) in [tu](https://www.sodobniucenjak.si/oblikovanje-okolja-pri-ucenju/).

Če vam je ideja zanimiva, a ne veste, kako bi to naredili, sva pripravila kratka navodila za tiste, ki uporabljate Windows. V dveh korakih bomo ustvarili nov profil. To je najkrajši in najlažji način, ki ga poznava.

**1\. Odpremo Command Prompt:**

Kliknemo Start in napišemo "cmd".

Kliknemo Zaženi kot administrator (ang. Run as administrator).

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F7426c9fb-7fae-48f5-a885-858d499dc8ec_784x480.jpeg)

Odpre se nam majhno črno okence.

**2\. Naredimo profil**

V okence prilepite to besedilo: net user "Creation Station" "" /add

Nato na tipkovnici pritisnite Enter.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F72f1b6a1-4a68-4580-afb6-2bfbe43f8b54_499x210.png)

To je vse. Uspešno ste naredili nov profil, ki ga lahko sedaj uporabljate za učenje. Ime novega profila je Creation Station. Za vpis ne bo potreboval gesla.

Na njem namestite vsa orodja, ki jih uporabljate pri delu. V zbirko dodajte še Anki, če ga do zdaj niste uporabljali. Nato še izbrišite vse stvari, ki vas lahko odvrnejo od učenja.

To da odstranimo stvari, ki bi nas lahko zmotile, je en najlažjih in najboljših načinov, da si olajšamo delo. Naj bo to učenje ali pa katerikoli drug projekt v življenju, ki zahteva osredotočenost. Upava, da bi vam ta ideja lahko pomagala.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F7eeebe35-bef9-4f36-9421-76242bdd973b_4020x6036.jpeg)

Opombe:

1\. Brisanje profila:

Če želite profil izbrisati, potem ponovite 1\. korak in odprite Command Prompt kot administrator.

Nato prilepite to besedilo: net user "Creation Station" /delete

Pritisnite Enter

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9184452d-5604-4f94-8156-7553c2fbba58_343x88.png)

2\. Če ne odpremo Command Prompt kot administrator.

Če prilepite besedilo za ustvarjanje profila, ampak niste kliknili Zaženi kot administrator, dobite to sporočilo:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F574ecc1f-a580-417e-bced-b3cdf044c678_499x163.png)

Ponovite prvi korak in se prepričajte, da ste kliknili Zaženi kot administrator.
### Zgradimo majhne navade brez truda
URL: https://www.sodobniucenjak.si/zgradimo-majhne-navade-brez-truda/
Last updated: 2025-03-16T09:32:26.000Z
Obstaja cel kup [majhnih navad](https://www.sodobniucenjak.si/kako-so-sestavljene-navade/), ki nam na dolgi rok izboljšajo življenje, a se jih ne lotimo. Lahko pa naredimo majhno spremembo s katero se zdi, da se te navade ustvarijo same.

Kuhinjska miza, kavč, postelja, in morda delovna miza. To je majhen del našega celega doma. A tu preživimo največ časa.

Če ta mesta dobro oblikujemo, nam lahko pomagajo delati stvari, ki jih želimo. Majhne stvari lahko enostavno spremenimo v navade samo s tem, da dobro oblikujemo ta mesta.

Nekaj primerov:

- Če si želimo pred spanjem namazati obraz s kremo, potem si lahko damo kremo zraven postelje.
- Če si hočemo nitkati zobe, si dodamo nitko zraven zobne ščetke.
- Če hočemo piti več vode, si lahko na delovno mizo postavimo stekleničko.
- Če hočemo več brati, si lahko na naslonjalu kavča pustimo knjigo.
- Če hočemo vsak dan vzeti vitamine, si jih lahko damo na jedilno mizo.

**To je lahko dovolj, da avtomatsko začnemo delati stvari, ki jih želimo.**

Ne rabimo več razmišljati "Joj, dobro bi bilo, da bi vzel vitamine.", ampak se to avtomatsko zgodi med zajtrkom. Sploh ne rabimo razmišljati o tem, da bi radi redno jemali vitamine. Ko jih zagledamo na mizi in že imamo ob sebi kozarec, jih enostavno vzamemo.

Pogosto se teh stvari lotimo obratno. Ker želimo, da je stanovanje lepo pospravljeno, vse stvari shranimo v predale ali omare. Vitamini končajo v kuhinjskem predalu. In kmalu pozabimo, da obstajajo. Da bi jih vzeli, se moramo spomniti na njih, kar je težko, ker jih sploh ne vidimo. Potem moramo iti še po kozarec vode, jih vzeti in vse spet pospraviti. Vse skupaj pa je že majhen projekt in pogosto nimamo volje, da bi se z njim ukvarjali.

Majhen del doma uporabljamo večino časa. Če malo načrtujemo in smo pripravljeni, da kakšen kotiček ni povsem pospravljen, lahko dobimo veliko koristi. Ustvarimo namreč stalne iztočnice za te naše nove mini navade.

Pozorni pa moramo biti, da ne dodamo še drugih, odvečnih stvari. Naša krema ali škatlica z vitamini se lahko hitro izgubi v kupu drugih predmetov. Potem pa ne deluje več kot iztočnica.

To je preprost način, da v življenju opravimo manjše navade, ki bi jih sicer pozabili.
### Kako sva ponesreči učenje naredila bolj prijetno - skrivna moč kave
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-sva-ponesreci-ucenje-naredila-bolj-prijetno-skrivna-moc-kave/
Last updated: 2025-03-16T09:27:24.000Z
Skoraj vsi smo imeli enak odziv, ko smo prvič pokusili kavo - "Fuj, grenko! Zakaj je to ljudem všeč?!".

Kmalu pa se reakcija spremeni in kava postane dobra. Okusna in bogata. Komaj čakamo, da jo spet pijemo.

**Kofein utrjuje vedenje.** Kaj pa to pomeni?

Rajši imamo stvari, ki so povezane s kofeinom. Kava je dober primer. Možgani povežejo grenek okus kave z boljšim počutjem, ki ga povzroči kofein in kava dobi oznako "Všeč mi je". Kmalu govorimo, da nam je kava dobra. Ta povezava pa ni omejena samo na okus kave.

Če pred začetkom telovadbe spijemo kavo, nam bo telovadba bolj prijetna.

Nekaj minut za tem, ko zaužijemo kofein, se začnejo njegovi učinki na telo. Dobimo občutek, da smo bolj budni in imamo več energije. Medtem ko mi uživamo, se možgani v naši podzavesti lotijo detektivskega dela. Lahko si predstavljamo, da previjejo kaseto zadnjih nekaj minut in opazujejo, kaj smo počeli, da se počutimo dobro.

"Ta hip se počutimo dobro. Zakaj? Poglejmo.. Trenutno dvigujemo uteži, pred tem smo si obuli telovadne čevlje, predvajali glasbo in pili kavo. Okej okej, če se hočemo počutiti dobro, lahko torej naredimo to. Spijemo kavo, predvajamo glasbo, obujemo čevlje in dvigujemo uteži. To je torej recept za dobro počutje. Super."

Možgani ne vedo katera določena stvar je povzročila to korist. Zato kar vse označijo "Všeč mi je". 

**Kako sva torej učenje ponesreči naredila bolj prijetno?**

Ko sva načrtovala najino novo navado učenja, sva naredila kupček navad in ugotovila, da vsako jutro pripraviva kavo. To je postala najina iztočnica za učenje in učenje sva vedno začela s kavo. Najini možgani pa so imeli enak odziv kot zgoraj. Sedenje za mizo, Anki, knjige, enaka glasba in miselni napor so dobili oznako "Všeč mi je". 

Kava je bila dobra iztočnica. Sama po sebi je prijetna in vsak dan sva jo želela pripraviti, tako da je bila zanesljiva. Vedela sva, da nama bo med učenjem lažje, če dodava nekaj v čemer uživava. Nisva pa vedela, da ima kofein še dodaten pozitiven vpliv.

Če bi si na začetku učenja namesto kave pripravila kakav, bi še vedno imela nekaj prijetnega. Še vedno bi nama olajšalo začetek navade. Ne bi pa imelo podzavestnega koristnega učinka kofeina. 

[Če že pijete kavo](https://www.sodobniucenjak.si/kava-in-spanje/), predlagava, da jo poskusite uporabiti kot iztočnico za kakšno novo navado. Če pa ne pijete kave, pa mogoče bolje, da je ne začnete samo zaradi tega. Uspe lahko tudi brez nje. Je zgolj prijeten bonus, ni pa pogoj ali sama po sebi dovolj, da bi nam uspelo.

Če vam je tema zanimiva, predlagava [to podcast epizodo](https://www.hubermanlab.com/episode/using-caffeine-to-optimize-mental-and-physical-performance?ref=sodobniucenjak.si), kjer sva tudi midva izvedela za to lastnost kofeina.
### Kako poskušava dobiti 8 ur spanca na dan
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-poskusava-dobiti-8-ur-spanca-na-dan/
Last updated: 2025-03-16T09:24:13.000Z
Zadnjih nekaj tednov sva opažala, da se ob budilki zbudiva vedno manj naspana.

Iz časov, ko sva se veliko učila, veva, kako močno spanec vpliva na najin dan. Ko sva bila naspana sva se lahko zelo dobro učila, ko pa sva premalo spala, so bili dnevi polomija. Takrat sva spoznala, kako pomembno je za naju, da dobiva vsaj 8 ur spanca, da [najbolje delujeva](https://www.sodobniucenjak.si/spanje-in-spomin-kako-sta-povezana/).

Takrat sva imela narejene dobre sisteme, ki so nama pomagali dovolj spati. S časom pa je [entropija ](https://www.sodobniucenjak.si/kako-preprecimo-kaos-v-nasem-zivljenju/)naredila svoje in sistemi so postopoma razpadli. Zdaj pa je čas, da jih popraviva.

Tu je podroben opis sprememb, ki sva jih naredila in opazila izboljšanje spanja. Morda kaj pomaga tudi vam.

Najprej sva pogledala, kaj naju drži pokonci. Kaj so problemi, ki jih morava rešiti? Ugotovila sva tri glavne vzroke, ki vplivajo na najino spanje.

To so:

1. Umetna svetloba
2. Distrakcije
3. Kofein

# **1\. Umetna svetloba**

Umetna svetloba je en največjih razlogov, zakaj smo ljudje v splošnem tako dolgo budni.

Viri umetne svetlobe v najinem domu so žarnice, telefoni, računalniki in televizija. Tako sva se lotila vsakega posebej.

Nisva šla v skrajnost in nehala uporabljati tehnologijo, ko zaide sonce. Prav tako nisva začela uporabljati sveč. Najine rešitve so bolj nežne kot to, a še vedno misliva, da bi naju kdo videl kot ekstremna. Poglejmo.

Imava [dve pametni žarnici](https://www.sodobniucenjak.si/pametno-uporabimo-pametne-zarnice/) in eno lučko, ki je vklopljena v časovnik.

Ena žarnica je v dnevni sobi, druga v spalnici, v kuhinji pa imava majhno lučko s časovnikom. Luči, ki jih lahko prižgeva s stikalom zvečer ne uporabljava, razen v redkih primerih.

V zimskih mesecih čez dan uporabljava pametni žarnici, da dopolnjujeta dnevno svetlobo. Barvo svetlobe nastaviva tako, da čim bolj oponaša dnevno svetlobo, jakost pa dvigneva na maksimum.

Ko pa se zunaj začne temniti, se odtenek barve spremeni v toplo belo oziroma rumenkasto, jakost pa se močno zmanjša. Ustvariva učinek, kot da bi zahajalo sonce. S tem, ko se dan končuje v naravi, se končuje tudi v najinem domu. Šibkejša svetloba naju nežno spodbuja k bolj umirjenim aktivnostim, saj je težje opravljati intenzivno delo v temnejšem okolju. Stanovanje avtomatsko spodbuja sproščanje in umirjenost in oteži druge stvari.

Tu sva naredila eno spremembo v primerjavi z najinimi prejšnjimi sistemi. Včasih sva luči prej zatemnila in prej ugasnila. To se je vseeno zgodilo prezgodaj v dnevu, ko sva še želela početi stvari, zato sva takrat avtomatsko prižgala druge luči in s tem uničila delovanje sistema. Zdaj sva postala bolj nežna v teh spremembah in poskušava narediti najmanjše možne spremembe, da še vedno dobiva rezultate. Raje imava bolj nežen sistem, ki deluje večino časa, kot pa sistem, ki je na papirju popoln, a se ga ne drživa.

Čeprav svetloba povzroča kasnejše spanje, sva sprejela dejstvo, da ob večerih še vedno želiva početi stvari. Tako poskušava vpliv svetlobe zmanjšati, ne trudiva pa se je povsem izločiti.

**Kakšne pa so konkretne nastavitve?**

Dnevna soba:

16:00 - maksimalna jakost, bela svetloba

18:00 - maksimalna jakost, topla bela/rumena svetloba

20:00 - 30% jakost, topla bela/rumena svetloba

20:45 - 1% jakost, topla bela/rumena svetloba

22:00 - luč se ugasne

Spalnica:

16:00 - maksimalna jakost, bela svetloba

18:00 - maksimalna jakost, topla bela/rumena svetloba

20:00 - 1% jakost, topla bela/rumena svetloba

21:15 - luč se ugasne

Kuhinja:

15:00 - luč se prižge

22:00 - luč se ugasne

**Zakaj so takšne?**

Cilj je, da greva spat do 22:00\. Če greva prej, še toliko bolje.

Luči izven spalnice ostanejo prižgane do 22:00 ravno iz razloga, ki sva ga omenila prej. Če hočeva pred spanjem še kaj početi ali pa samo iti po vodo, je dosti slabše, če prižgeva navadno luč na stropu, ker se je pametna žarnica ugasnila in je popolna tema. Dosti bolje je, da pametne žarnice ostanejo prižgane in hodiva ob šibki svetlobi.

Šibka lučka v kuhinji ima še posredno vpliv. V temnejšem prostoru je težje pripravljati hrano, kar je še dodatna korist, če urejamo spanje. Pozni obroki namreč lahko zmotijo spanec.

V spalnici ob 22:00 ne rabiva več svetlobe, zato se ugasne že ob 21:15\. V prostor pride dovolj svetlobe skozi okno.

Ali pa jo razsvetlijo drugi viri svetlobe - telefoni ali računalniki. Ti pa predstavljajo večji problem. Sočasno so viri umetne svetlobe in distrakcija, ki naju drži pokonci. 

# 2\. Distrakcije

Računalniki in telefoni so glavne distrakcije. Lahko naju zmotijo in zamotijo, da ne greva pravočasno spat ali pa da sploh ne postaneva zaspana. Tudi ta vpliv sva poskušala zmanjšati.

**Kako sva uredila telefone:**

Na telefonih se ob 22:00 prižge profil Sleep in ostane prižgan do 5:59 zjutraj.

Ta naredi štiri stvari:

1\. Vklopi Do not disturb

2\. Zaslon preklopi na [Grayscale](https://www.sodobniucenjak.si/crno-beli-telefon/). To pomeni, da zaslon postane črno-bel.

3\. Vključi nastavitev imenovano Eye comfort shield, kar zmanjša količino modre svetlobe, ki jo oddaja telefon. [Ta naj bi najbolj negativno vplivala na spanec](https://www.sodobniucenjak.si/nastavitev-na-zaslonih-s-katero-lazje-zaspimo/).

4\. izklopi vse aplikacije razen:

Clock - uporabljava za budilko

Calm - včasih uporabljava za meditacijo

Moon+ Reader - za branje knjig, če ne moreva zaspati

Joplin - če si hočeva zabeležiti kakšno idejo preden zaspiva

Deezer - če hočeva poslušati glasbo pred spanjem

Sprva sva imela na voljo samo Clock za budilko, a sva opazila, da sva izklopila profil Sleep, ker sva želela uporabiti še katero drugo izmed naštetih. Tu sva uporabila isto filozofijo - boljši je sistem, ki ni popoln, a ga ne izklopiva, kot pa sistem, ki je na papirju popoln, a ga sama izklopiva, ker je preveč strog. Zato si dovoliva tudi druge naštete aplikacije, čeprav naju na papirju odvračajo od spanja.

S temi spremembami telefon oddaja manj svetlobe, zlasti modre in naju posledično manj drži pokonci. Hkrati pa naju ne more več zmotiti, saj ne dobiva več obvestil, aplikacije, ki bi jih lahko preveč uporabljala, pa so ugasnjene.

**Kako sva uredila računalnik:**

Računalnik ima pri naju veliko vlogo, saj pogosto pred spanjem gledava filme ali oddaje v postelji.

Pred spanjem bi lahko povsem odstranila računalnik iz spalnice, ampak v tem uživava. Zato nama je pomembno, da ima čim manj negativnega vpliva na najino spanje. Tega sva se lotila na dva načina.

1\. Ob 21:00 se na računalniku prižge Night light

Ta ima enako funkcijo kot Eye comfort shield na telefonu. Zmanjša količino modre svetlobe, ki jo oddaja zaslon. Prav tako zmanjšava svetlost zaslona na najmanjšo možno stopnjo, da še vidiva, kaj se dogaja.

2\. Računalnik se ob 21:30 sam ugasne.

Tako imava na voljo 30 minut, da zaspiva in še vedno dobiva 8 ur spanca. [V preteklosti je bil nastavljen tako](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/), da ga nisva mogla več prižgati nazaj do jutra. To je delovalo dobro, dokler nisva tega sistema ugasnila.

Prišel je kakšen dan, ko sva želela biti dlje pokonci in gledati kakšen film. Zato sva ugasnila celoten sistem, ker bi nama sicer preprečil, da dokončava film. Potem pa sva ga nekaj časa pozabila prižgati nazaj. Posledično sva bila vedno dlje pokonci in bila na slabšem, kot če bi imela bolj nežen sistem.

Popoln sistem na papirju, ki se v praksi ni vedno obnesel. Zdaj se računalnik sam ugasne, vendar ga lahko prižgeva nazaj. Veliko večino časa je to dovolj, da greva spat. Včasih pa ga hočeva prižgati nazaj in še kaj pogledati. Takrat ne rabiva ugasniti sistema in nama že naslednji dan spet dobro služi.

# 3\. Kofein

Nekaj časa sva opazovala, kako spiva, glede na to, kdaj nazadnje zaužijeva kofein.

O tem, koliko časa kofein ostane v telesu, [sva že pisala](https://www.sodobniucenjak.si/kava-in-spanje/). Vendar med ljudmi obstajajo razlike, zato je najbolje, da vsak ugotovi svojo mejo.

Za naju to pomeni, da pri kavi, ki jo spijeva med 12:00 in 14:00, ne opaziva negativnega vpliva na spanje. Če jo spijeva kasneje pa opaziva, da težje zaspiva ali pa se ponoči zbujava.

To so spremembe s katerimi trenutno poskušava dobiti dovolj spanca. Večino časa delujejo in zaspiva pravočasno. Včasih pa se zgodi, da ne moreva zaspati.

Ugotovila sva, da za naju bolje deluje, da takrat to enostavno sprejmeva. Namesto, da pogledujeva na uro in leživa v temi in razmišljava o tem kako ne moreva spati, se raje še malo usedeva. Nekaj časa se še pogovarjava ali pa kaj pogledava in kmalu čutiva, da postajava zaspana.

Nič hudega, če kakšen dan ne uspe. S temi spremembami nama uspe večino dni. Upava, da bi kaj od napisanega lahko pomagalo tudi vam.
### Nagrada ali kazen?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/nagrada-ali-kazen/
Last updated: 2025-03-16T00:07:33.000Z
Korenček ali palica? Raje dobite nagrado ali se raje izognete kazni?

V najinem življenju se vedno nagibava na stran korenčka. Dobre izbire poskušava narediti čim bolj prijetne, ko jih uspešno opraviva pa jih nagradiva. Slabe izbire pa narediva težje dostopne ali pa jih izločiva. A kako to pomaga nekomu, ki ima raje palico?

Sama tega pristopa ne uporabljava, a vseeno poznava dve palici, ki mogoče komu pomagata.

**1\. palica: Strah pred javno sramoto**

Thomas Frank, avtor popularne strani in YouTube kanala o učenju, produktivnosti in sorodnih temah, je imel težave z zgodnjim vstajanjem. Želel se je zbuditi ob 5:55 zjutraj. Problema se je lotil s palico.

Uporabil je program, s katerim je nastavil avtomatsko objavo na svoj Twitter račun ob 6:10\. Tako je imel 15 minut časa, da zjutraj prekliče objavo in si prihrani nekaj sramote. To je bila objava, njegova palica, ki mu je vsako jutro grozila:

"Ura je 6:10 in nisem vstal, ker sem len! Odgovorite na to za 5 dolarjev prek PayPala (omejitev 5), pod pogojem, da se budilka ni pokvarila." \* 

Frank pove, da se je s tem načinom skoraj 100% časa zbudil pravočasno. Njegovo objavo o tem lahko najdete [tukaj](https://collegeinfogeek.com/early-waking-with-buffer/?ref=sodobniucenjak.si).

**2\. palica: Strah pred izgubo denarja**

Thomas Frank je v resnici združil obe palici v eno super palico, saj je vključil tudi izgubo denarja.

Obstaja pa spletna stran [beeminder.com](https://www.beeminder.com/?ref=sodobniucenjak.si), ki poskuša pomagati tako, da nam grozi z odvzemom denarja. Izberemo si cilj in ga na spletni strani beležimo. Tako nam služi kot sledilnik navade.

Ampak, če nismo uspešni in ne dosegamo vnaprej zastavljenega cilja, sledi kazen. Če nam spodleti, nam spletna stran zaračuna 5 dolarjev. Vsakič, ko ne dosežemo cilja, izgubimo nekaj denarja. Ljudje pa ne maramo izgubljati stvari, še zlasti ne denarja, zato smo dodatno motivirani, da se držimo cilja.

Nekateri ljudje imajo raje palico kot korenček. Če ste sami v tej skupini, vam bo morda katera všeč. Uživajte!

\* Originalno besedilo: "It's 6:10 and I'm not up because I'm lazy! Reply to this for $5 via PayPal (limit 5), assuming my alarm didn't malfunction."
### Preprosta rešitev, da nam naš dom pomaga pri doseganju ciljev
URL: https://www.sodobniucenjak.si/preprosta-resitev-da-nam-nas-dom-pomaga-pri-doseganju-ciljev/
Last updated: 2025-03-16T00:04:21.000Z
Okolje močno vpliva na to, kako se bomo obnašali.

V knjižnici šepetamo, na koncertu kričimo in plešemo, v šoli nepremično sedimo.

Kaj pa doma? Kakšen vpliv imajo naši domovi? Nas pomikajo v smer, kamor želimo iti? Midva sva resno vzela idejo oblikovanja okolja in si dom uredila tako, da nama pomaga doseči cilje.

Dolgo časa je bil ta cilj za naju učenje. Dom sva si uredila tako, da naju je v določenem delu dneva spodbujal k učenju. Bil je kot nekakšen zaveznik. Dobre izbire so bile enostavne in vedno na voljo, slabe pa težje dostopne.

Pisala sva že o tem, kako sva si uredila[ računalnike](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/) in telefone ([1](https://www.sodobniucenjak.si/crno-beli-telefon/), [2](https://www.sodobniucenjak.si/koliko-casa-na-dan-zelite-preziveti-na-telefonu/), [3](https://www.sodobniucenjak.si/nastavitev-na-zaslonih-s-katero-lazje-zaspimo/), [4](https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti-me/)), da so nama služili. A, to je včasih lažji del. Na njih namreč obstaja veliko orodij, ki nam omogočijo nadzor nad našo uporabo.

Za računalniki in telefoni nama je ostala še ena stvar, ki ni bila ukrojena - najin TV. Zanimivo je, kako ima skoraj vsak dom cel prostor namenjen televiziji. Ena stena na kateri je TV in kavči in stoli obrnjeni proti njej. Kot kakšen oltar. Kdor doma nima televizije skoraj velja za nekakšnega čudaka.

TV je skozi čas tudi pridobil na moči. Ne ovira ga več spored ali omejeni kanali. Zdaj predvaja karkoli kadarkoli. Za razliko od računalnikov in telefonov pa ni ničesar kar bi omejilo te nove skušnjave. V našem domu - našem zatočišču - je torej nasprotnik, ki postaja vedno močnejši. Kako naj se potem borimo proti temu? Kaj nam je storiti?! Midva sva odgovor našla pri zmajih.

Nekoč sva imela bradato agamo - v angleščini bearded *dragon*. Za vse, ki jih ne poznate - to je kuščar, ki ga imamo v terariju. So hladnokrvni, zato podnevi potrebujejo dostop do svetlobe in toplote. To pa jim ustvarimo z grelno žarnico. Zjutraj moramo prižgati in zvečer ugasniti luč. Da pa tega nisva delala na roke, sva uporabljala časovnik. In to je skrivno orožje proti vsemogočnemu televizorju.

Vnaprej se odločimo, kdaj in koliko časa se nam zdi primerno, da gledamo TV. Odločimo se, kdaj ne želimo imeti te možnosti - za naju je bilo to v tistem delu dneva, ko sva se želela učiti. Nato nastavimo časovnik in vanj vklopimo TV. Enostavno, kajne?

Mogoče je to dovolj. Vendar je prelahko impulzivno kabel izklopiti iz časovnika in ga premakniti v drugo vtičnico. Midva sva želela nekaj bolj zanesljivega. Zato sva šla v delavnico in naredila to:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F281ea56e-813b-4d72-9f41-bd17000f1564_4032x3024.jpeg)

Cilj je bil izdelati preprosto škatlo z luknjo za vtič za časovnik, luknjo za televizijski kabel in to je bilo vse. Za zapiranje škatle sva uporabila 8 vijakov. 8 vijakov za tako majhno škatlo je preveč, vendar sva res želela, da bi bilo škatlo težko odpreti.

Zakaj deluje?

1\. Sama škatla je preveč težavna za razstavljanje - potrebujete pravo orodje, traja nekaj časa, vmes imamo slab občutek in zato obstaja velika verjetnost, da si bomo med postopkom premislili.

2\. Pri tem ni človeškega dejavnika - ni se nam treba vsak dan odločati, kdaj bomo gledali televizijo in koliko časa bomo namenili televiziji. To je vnaprej določeno. In v gospodinjstvu ni nikogar, ki bi ga lahko krivili za to, da televizija ne dela - razen škatle. Toda to je škatla, zato možgani hitro ugotovijo, da ni nikogar, ki bi bil kriv, in preprosto sprejmejo svojo novo usodo.

Na ta način sva uspešno nadzorovala še eno stvar v najinem domu, ki bi naju lahko ovirala pri ciljih. Gledanje televizije se je spremenilo iz impulzivne in nenadzorovane dejavnosti v nekaj prijetnega. Postala je nekakšna nagrada za uspešen dan.

Naše okolje ima velik vpliv na to, kaj počnemo. En najboljših načinov, kako lahko porabimo naš čas je, da razmislimo, kaj lahko spremenimo v našem okolju. Tako nam pomaga postati, to kar hočemo.
### Kaj je Anki in zakaj je najboljše orodje za učenje?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kaj-je-anki-in-zakaj-je-najboljse-orodje-za-ucenje/
Last updated: 2025-03-16T00:01:06.000Z
[Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) je aplikacija s flash karticami. Tako kot če bi si na listek na eno stran zapisali vprašanje: Kaj je glavno mesto Slovenije? Na drugo stran pa bi zapisali odgovor: Ljubljana. Ima pa eno skrivnost, ki ga naredi najmočnejše orodje za učenje.

[Aplikacija](https://apps.ankiweb.net/?ref=sodobniucenjak.si) združuje dva najboljša pristopa k učenju, ki ustvarita dve prednosti:

**1\. Najhitreje se učimo**

Prvi pristop je [aktivni priklic](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/), oziroma testiranje. Raziskave so pokazale, da je to najbolj učinkovit način učenja. Zanimivo je, da je občutno boljši od najbolj ustaljenih načinov učenja, ki jih vsi poznamo - večkratno prebiranje, ustvarjanje izpiskov ali podčrtovanje. Te metode so namreč pasivne in ne zahtevajo veliko truda. Najbolj enostavno obliko testiranja si lahko predstavljate tako - v knjigi preberemo en odstavek, knjigo zapremo in poskusimo povedati vse kar se spomnimo o tem odstavku. Če storimo samo to, bomo čez en teden znali občutno več (glede na raziskave \~80% več), kot če bi snov večkrat prebrali.

**2\. Naučenega ne pozabimo**

Drugi pristop, ki je v Anki, pa je [ponavljanje s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/). Ta temelji na raziskavah o človeškem spominu, s katerimi je bila odkrita [krivulja pozabljanja](https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/). Ugotovili so, da človeški možgani naučene podatke pozabljajo na predvidljiv način in s predvidljivo hitrostjo. Ta hitrost pa se z ponavljanjem zmanjša. Torej snov, ki jo ponovimo, bomo počasneje pozabljali. Istih kartic ne rabimo ponavljati vsak dan, da jih bomo dobro znali. Obstajajo algoritmi, kako podatke ponavljamo čim bolj optimalno, da jih ponovimo samo tik preden bi jih pozabili in tako ne zapravljamo časa z nepotrebnimi ponovitvami. Ti algoritmi so vgrajeni v Anki.

To je kratka razlaga kako deluje takšen način učenja. Anki je odličen ravno zato, ker se vse to dogaja avtomatsko v ozadju – ne rabimo razmišljati katero kartico naj ponovimo na določen dan. Aplikacija to naredi namesto nas.
### Gallov zakon in zakaj nam veliki načrti pogosto spodletijo
URL: https://www.sodobniucenjak.si/gallov-zakon-in-zakaj-nam-veliki-nacrti-pogosto-spodletijo/
Last updated: 2025-03-15T23:57:37.000Z
> "Vedno se izkaže, da se je zapleten sistem, ki deluje, razvil iz preprostega sistema, ki je deloval. Kompleksen sistem, ki je bil kot tak zasnovan od začetka, nikoli ne deluje in ga ni mogoče popraviti, da bi deloval. Začeti je treba znova z delujočim preprostim sistemom."

Gallov zakon je ideja, ki jo opiše John Gall v knjigi Systemantics: How Systems Really Work and How They Fail.

**Kako nam to pomaga?**

Iz Gallovega zakona lahko naredimo sklep:

**Čas je najbolje vložiti v iskanje preprostega načina, preprostega sistema, s katerim se pomaknemo proti našemu cilju.** Ko najdemo preprost način, ga nadgradimo. Sčasoma bomo razvili kompleksen sistem, ki nam bo dobro služil.

Ne splača se nam čakati in razmišljati, kako naredimo popoln sistem, da začnemo nekaj delati. Še več, celo škodimo si s tem, ko čas zapravljamo na ustvarjanju kompleksnih načrtov, ki bodo skoraj gotovo spodleteli.

Namesto tega, ta čas raje porabimo na majhnih prvih korakih - na preprostem sistemu, ki deluje.

- Če hočemo telovaditi, ne rabimo najprej domače telovadnice, novega seta uteži, novih oblačil in zapletenega programa. Najti moramo neko preprosto obliko telovadbe, ki za nas deluje in potem gradimo na tem.
- Če se hočemo učiti, ne rabimo novega računalnika, zvezka, sedemnajst barvnih pisal in kompleksnega urnika učenja za naslednji mesec dni. Najprej se usedemo za mizo s stvarmi, ki jih imamo in začnemo z aktivnim priklicem.

Gallov zakon imamo lahko vedno v mislih kot vodilo, ko razmišljamo o novih projektih. **Vprašamo se: Kaj je najmanjši, najbolj preprost način, da lahko začnem z novim projektom?** Nadgradimo ga šele, ko uspešno najdemo odgovor na to vprašanje in ustvarimo prvi temelj.
### Ali je nagrajevanje vedno koristno?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ali-je-nagrajevanje-vedno-koristno/
Last updated: 2025-03-15T23:54:06.000Z
Kaj se zgodi, če damo otrokom nagrado za risanje? In kako lahko to znanje prenesemo na druge situacije?

Poglejmo študijo, ki je raziskovala to vprašanje.

Raziskovalci so najprej opazovali otroke in jih ločili v dve skupini - tiste, ki so se večkrat sami lotili risanja in tiste, ki so to sami počeli manjkrat. Bolj enostavno - ena skupina otrok je rada risala, druga pa manj rada risala. Potem so naredili poskus.

Otroke so povabili, da nekaj minut rišejo na koncu pa bodo dobili nagrado. Ko je čas potekel pa so otroci res dobili obljubljeno nagrado. To je bil poskus. Vmes so kontrolno skupino enako prosili, da nekaj minut riše, a tem niso obljubili nagrade in je tudi niso dobili.

Čez pet dni so se raziskovalci vrnili in ponovno opazovali otroke.

Ugotovili so dve glavni razliki:

**1\. Otroci, ki so prej radi risali, so zdaj manj risali.**

**2\. Otroci, ki prej niso tako zelo radi risali, pa so risali več.**

Motivacijo, zakaj počnemo stvari, lahko razdelimo v dve skupini:

1\. Intrinzična - notranja - motivacija

Notranja motivacija izvira iz nas. To so pozitivni občutki, ki jih dobimo, ko nekaj delamo.

2\. Ekstrinzična - zunanja - motivacija

Zunanja motivacija izvira iz stvari izven nas. To so tipične nagrade kot so denar in druge materialne nagrade, status in tako dalje.

Vsi vemo, da zunanje nagrade delujejo. To ni nič novega. Vsi počnemo stvari v katerih ne uživamo, ali jih celo nočemo početi, v zameno za nagrado, ki sledi na koncu.

Ta raziskava pa pokaže še eno odkritje, ki je manj znano.

**Če nagradimo vedenje, ki je notranje motivirano z zunanjo nagrado, potem se notranja motivacija zmanjša.**

Manj bomo uživali v stvari, ki nas je prej veselila, če za to dobimo zunanjo nagrado. Otrok, ki je prej rad risal, bo zdaj risal manj. Verjetno je to (vsaj delno) razlog, zakaj ljudje, ki neko strast spremenijo v posel, povedo, da manj uživajo v svojem delu.

To spoznanje je koristno orodje v našem priboru. Ko razmišljamo, kako za stvari nagraditi sebe ali ljudi okrog nas, se lahko spomnimo, kako nagrade vplivajo na zunanjo in notranjo motivacijo.

**Vedeti moramo, da učinek ni trajen**. Otroke so ponovno obiskali po sedmih tednih in ocenili, ali je imela nagrada še vedno učinek. Po tolikem času so se stvari vrnile nazaj na izhodišče. Otroci, ki so raje risali so spet več risali. Otroci, ki so manj radi risali pa so spet risali manj. Vpliv nagrad je torej začasen.

Vir:

The Effect of External Reward on Interest and Quality of Task Performance in Children of High and Low Intrinsic Motivation. Kathryn Kernodle Loveland, J. Gregory Olley. Child Development, Vol. 50, No. 4 (Dec., 1979), pp. 1207-1210
### Kako podaljšamo navado učenja?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-podaljsamo-navado-ucenja/
Last updated: 2025-03-15T23:48:55.000Z
Navada je nekaj, kar delamo *redno*.

**Učenje bo postalo navada, če ga delamo redno.** Ko smo enkrat začeli novo navado učenja in odgovorili na vprašanja [Kdaj?, Kje? in Kako?](https://www.sodobniucenjak.si/tri-kljucna-vprasanja-kje-kdaj-kako/), jo bomo sčasoma želeli podaljšati

En način, kako lahko stopnjujemo navado je, da najprej spremljamo kako redno jo delamo. Te podatke pa uporabimo pri naši odločitvi za podaljšanje učenja. Za to bomo potrebovali [sledilnik navad](https://www.sodobniucenjak.si/sledilnik-navad/).

Če navado delamo vsak dan, torej 100% časa, potem je to najbolj redno.

Če je sploh ne delamo, 0% časa, potem to sploh ni redno.

Kaj pa, če nekaj delamo 90% časa? Je to redno? Mislim, da je.

Kaj pa 80%? Tudi to se mi zdi redno.

70% pa se mi zdi že manj redno. Se strinjate?

**Med 80% in 100% imamo torej občutek, da nekaj delamo redno.**

Če nekaj delamo 100% časa, potem nam je to očitno zelo enostavno. Kar pomeni, da smo dovolj dobri, da povečamo težavnost. Tudi, če nam doslednost malo pade, smo še vedno znotraj 80-100%, vendar je navada malo bolj zahtevna.

V primeru učenja povečamo težavnost tako, da se učimo malo dlje. Potem pa spet spremljamo, kako dobro nam gre. Dodamo toliko, da ohranimo doslednost.

Če smo učenje podaljšali iz 20 minut na 40 minut in opazimo, da nam je doslednost padla iz 100% na 60%, potem smo dodali preveč. Zmanjšamo na 30 minut in opazimo, da smo na 90%. Nekaj časa ostanemo na tem nivoju, da se ga navadimo, potem pa spet poskusimo stopnjevati.

Recimo, da si vsakič vzamemo 10 dni, da opazujemo razliko. Tako je še enostavno za preračun odstotkov. Po desetih dneh spet poskusimo delati 40 minut in tokrat opazimo, da smo ostali 90% dosledni. To je super. Na ta način spreminjamo dolžino učenja.

**Lahko si postavimo pravilo:**

**\- če je doslednost pod 80%, potem moramo skrajšati čas učenja, ker nam je trenutna navada preveč zahtevna**

**\- če je doslednost nad 90%, potem moramo podaljšati čas učenja, ker nam je trenutna navada preveč enostavna**

Če je ključ do navade doslednost, potem lahko vse temeljimo na spremljanju tega, kako redno jo delamo. Delamo največ kolikor zmoremo, da smo še vedno dosledni.
### Na istem mestu ob istem času za lažje učenje
URL: https://www.sodobniucenjak.si/na-istem-mestu-ob-istem-casu-za-lazje-ucenje/
Last updated: 2025-03-15T23:44:33.000Z
Možgani hitreje ustvarjajo navade, če jih delamo v stalnem kontekstu. Kaj pa to pomeni?

**Kontekst je okolje v katerem delamo neko navado.**

Možgani zaznajo Kdaj in Kje smo nekaj počeli in to zabeležijo kot kontekst.

- Ko pridem domov (kdaj) se usedem na kavč (kje) in prižgem TV.
- Ko sem lačen (kdaj) grem do shrambe (kje) po čips.
- Ko se usedem v avto (kdaj, kje) si predvajam podcast.

Sprva se vsakič odločimo, da določeno stvar naredimo. Slučajno nam je ta teden v hiši ostal čips od rojstnodnevne zabave in se vsak dan odločimo, da ga jemo. Ko nekajkrat počnemo stvar na istem mestu ob istem času, možgani to začnejo spreminjati v navado. Še zlasti, če počnemo nekaj kar je super nagrada - odličen čips ali zabavna oddaja. Kmalu ne rabimo več pomisliti, da bi to počeli, ampak se enostavno avtomatsko zgodi. Celo nenavadno nam postane, da tega ne bi počeli. Ko čipsa zmanjka, ga torej kupimo in nadaljujemo našo novo navado.

Možgani neprestano iščejo priložnosti za ustvarjanje navad. Težava je, da redko izberemo, katere navade hočemo ustvariti.

**Kako mi to pomaga pri učenju?**

Če nismo imeli sreče in slučajno ustvarili navade učenja ali pa nam jo je nekdo pomagal ustvariti, potem moramo to narediti sami. Učenje je naporno in za možgane manjša nagrada kot čips ali gledanje TV. Nagrade učenja se pojavijo šele dosti za tem, ko smo že vložili čas in trud. To pa oteži ustvarjanje navade. Kljub temu pa možgani spremljajo kontekst. Kontekst, ki se ne spreminja vseeno izboljša ustvarjanje navade.

**Stabilen kontekst = hitrejše ustvarjanje navad.**

Kaj pa pomeni, da je stabilen? Lokacija in čas morata biti čim bolj enaka.

Da navado delamo ob enakem času smo že poskrbeli, ko smo odgovorili na vprašanje ["Kdaj?"](https://modraskrinjica.substack.com/p/kaksen-je-vas-kupcek-navad) in ustvarili stalno iztočnico.

Enako lokacijo pa ustvarimo tako, da izberemo mesto kjer se bomo učili. Tam se samo učimo in ne počnemo ničesar drugega. Na ta način izkoristimo lastnost možganov, da povezujejo okolja in čas z določenim vedenjem. Naša naloga je, da ustvarimo stalne pogoje, možgani pa bodo v ozadju ustvarjali močno navado.

Ko izbiramo lokacijo, se moramo vprašati kako spremenljiva je naša izbrana lokacija.

**"Ali se to okolje spreminja?"**

Odgovor lahko povemo v številu od 1 do 10\. Če se zelo spreminja, je slabo in mu damo oceno 1\. Če se nič ne spremeni, je dobro in mu damo oceno 10.

Če se učimo **v spalnici za mizo**, potem je odgovor na zgornje vprašanje Ne. Tam imamo popoln nadzor nad okoljem, saj smo v svoji sobi in lahko vse uredimo kot želimo. Ocenili bi lahko 9/10.

Če se hočemo **učiti za kuhinjsko mizo**, potem že nismo več sami. Prostor uporabljajo tudi drugi ljudje, ki imajo svoje želje in obveznosti, tako da se bolj spreminja. Ocenimo ga 6/10.

**Učenje v knjižnici** je pogosta izbira delovnega mesta. Tu ne moremo vedno dobiti iste mize, ampak je okolje nasploh mirno in ustvarjeno za osredotočeno delo. Zato so si mize med seboj podobne, njihova okolica pa je brez motenj. Tako je knjižnica morda celo boljša izbira od naše kuhinje in jo ocenimo 7/10.

Včasih se zdi dobra ideja, da bi se **učili v kavarni**. Ne bi bili sami, ljudje v ozadju pa popestrijo naš čas za knjigo. Vendar je to okolje izredno nepredvidljivo. Ne vemo, katero mizo bomo dobili, ali bo imela vtičnico, kaj bodo počeli ljudje okrog nas, ali bomo koga srečali in še bi lahko naštevali. Kavarni bi tako dali oceno 3/10.

Okolje bi lahko bilo slabše kot to. Če bi se učili na gradbišču bi bili pogoji verjetno še manj ugodni. Ampak med 1/10 in 3/10 ni tako velike razlike.

To so seveda samo primeri, da lažje razmišljamo o teh stvareh. Vsak med nami ima drugačno okolje in drugačne želje. Zato moramo vsak zase oceniti, katero okolje nam bi lahko najbolje služilo. Ko pa ga enkrat izberemo, je dobra ideja, da ga uporabljamo dosledno in tam ne počnemo drugih stvari.

Če se za isto mizo učimo, jemo, igramo igrice, brskamo po internetu, gledamo filme, potem možgani ne morejo ustvariti povezave med okoljem in učenjem. Tak prostor je prostor za karkoli. In verjetno bodo možgani v tem okolju želeli početi tisto, kar je najbolj zabavno. Izbrali bodo največjo in najhitrejšo nagrado. To pa je redkokdaj učenje.
### Kako preprečim, da mi nove navade spodletijo?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-preprecim-da-mi-nove-navade-spodletijo/
Last updated: 2025-03-15T23:42:57.000Z
> Noben načrt ne preživi prvega stika s sovražnikom.  
>  
> \- Helmuth von Moltke

Naša življenja se neprestano spreminjajo. To je velik problem, ko poskušamo ustvariti novo navado.

Navado si lahko predstavljamo kot krhek poganjek, ki poskuša zrasti v mogočno drevo. Spremembe pa so velik Alpinin gojzar, ki pohodi naš mali hrastek.

Prvi korak, ko ustvarjamo novo navado je, da odgovorimo na vprašanja ["Kdaj?", "Kje?", "Kako?"](https://www.sodobniucenjak.si/tri-kljucna-vprasanja-kje-kdaj-kako/) Tako dobimo jasen načrt, kako bo izgledala naša navada in s tem močno povečamo verjetnost, da nam bo uspelo. Kljub temu pa se pogosto pojavljajo zapleti, ki nam prekrižajo načrte.

> Vsakdo ima načrt, dokler ne dobi udarca v usta.  
>  
> \- Mike Tyson

Vseh scenarijev ne moremo predvideti. Vseeno pa je koristno, da razmislimo, kaj so lahko najpogostejše ovire, ki bi nas lahko zmotile pri iztočnici navade. Vprašajmo se "Kaj me lahko najbolj verjetno zmoti?" Na list papirja napišemo 3-5 stvari. Potem pa se vprašamo "Kako to preprečim?" Poglejmo primer, da bo bolj jasno.

Recimo, da je naš odgovor na vprašanje "Kdaj?": Ko pojem kosilo in odložim krožnik v pomivalni stroj, bom sedel za mizo in odprl knjigo.

**Kaj me lahko najbolj verjetno zmoti?**

1. Telefon - če ob kritičnem trenutku ravno dobimo obvestilo, nas to zlahka odvrne od tega, da nadaljujemo z načrtom in se odpravimo proti delovni mizi. Usedemo se na kavč, pogledamo obvestilo in našega načrta je konec.
2. Televizija - če med kosilom gledamo serijo, je včasih težko nehati, ko je konec epizode. "Samo še eno, potem pa res začnem." in naš načrt je spet propadel.
3. Ljudje okrog nas - Če po kosilu bratje/sestre/starši/cimri predlagajo sprehod ali izlet v mesto, se je temu lahko težko upreti. "Učil se bom, ko pridem domov." To pa se redko zgodi.

Možnih scenarijev je mnogo, zato se omejimo samo na 3-5 tistih, ki se nam zdijo najbolj pogosti in nevarni.

**Kako to preprečim?**

1. Telefon - pred kosilom na telefonu vklopimo Do not disturb. To poskrbi za številne motnje, ki lahko pridejo. Po koncu učenja ugasnemo Do not disturb in preverimo, kaj se je zgodilo, ko nas ni bilo.
2. Televizija - pred kosilom jo ugasnemo in vmes ne gledamo oddaj. Lahko je neprijetna sprememba, a si bomo že na koncu dneva hvaležni.
3. Ljudje okrog nas - bližnjim povemo, kakšen načrt imamo in jih prosimo, da nas ob tem podpirajo. To ne pomeni, da nas priganjajo v smislu "Rekel si, da se greš učit, kaj delaš tukaj?!". Prosimo jih samo, da nam v tem času ne ponujajo skušnjav.

Ko ustvarjamo načrt navade ta postopek ponovimo za vsako vprašanje. Naš primer opiše možne ovire, ko odgovarjamo na vprašanje "Kdaj?". Enak postopek ponovimo še za vprašanji "Kje?" in "Kako?".

Dva kratka primera:

- Kje?: Če bo naša miza polna krame, potem se bomo težje spravili k učenju.
- Kako?: Če so naše knjige ostale v avtu, bomo tudi težko začeli.

**Vsega ne moremo predvideti** in zagotovo nas bo nekaj zmotilo. Takrat se spet vprašamo "Kaj me je zmotilo?" "Kako to preprečim?" Na ta način bomo predvideli nekaj najbolj pogostih težav in povečali verjetnost, da naš načrt uspe.

**Naš prvi načrt ni tudi zadnji.** Je le prva verzija in neprestano dodajamo izboljšave. Prvi različici sledi druga, potem tretja in tako naprej. Po desetih popravkih, bomo imeli bolj odporen načrt in naša navada bo lahko zanesljivo rastla.
### Odličen tečaj o učenju, ki nama je pomagal pri učenju
URL: https://www.sodobniucenjak.si/odlicen-tecaj-o-ucenju-ki-nama-je-pomagal-pri-ucenju/
Last updated: 2025-03-15T23:40:37.000Z
Nasveti Alija Abdaala so bili začetek najine poti proti boljšemu učenju.

Ko pomisliva nazaj, lahko najin študij jasno ločiva v čas pred temi nasveti in čas za njimi. Prva leta na farmaciji in medicini so nama bila težka, saj nisva vedela, kako se lotiti velike količine snovi. Z Abdaalovimi nasveti pa sva odkrila način, ki je zanesljivo prinesel rezultate.

Abdaal je vse nasvete zbral [v tečaj, ki je bil v preteklosti plačljiv, nekaj dni nazaj pa ga je objavil brezplačno.](https://www.youtube.com/watch?v=Lt54CX9DmS4&ref=sodobniucenjak.si)

Če ste brali najine objave, vam bo verjetno nekaj povedanega že znano.

Te metode se nama namreč zdijo pomembne in želiva, da bi jih poznalo več ljudi, zato sva začela tudi sama pisati o njih. Verjameva, da lahko z njimi vsakdo lažje in bolje pride skozi izbrano šolanje.

V tečaju je veliko govora o [aktivnem priklicu](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/), [ponavljanju s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/), [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/), [pomenu razumevanja](https://www.sodobniucenjak.si/razumes-razumevanje/) in še bi lahko naštevali. Vmes pa predstavi tudi zgodbe uspešnih študentov na zahtevnih fakultetah. To je tudi en razlog, zakaj sva sprva verjela, da bi metode lahko delovale - če jih uporabljajo študenti zahtevnih programov na Stanfordu in Oxfordu, potem bodo delovale tudi drugod. Nama so zelo pomagale. Prepričana sva, da lahko tudi vam.

Tečaj torej obsežno predstavi učinkovit pristop k učenju. V treh urah naredi pregled različnih metod, predstavi dokaze o najboljših načinih učenja in opiše izkušnje vrstnikov. To znanje pa lahko potem uporabimo v svojem delu.

Lahko se naučimo boljšega učenja in to je odličen vir, da začnemo.
### Kako preprečimo kaos v našem življenju?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-preprecimo-kaos-v-nasem-zivljenju/
Last updated: 2025-03-15T23:37:55.000Z
Kaos bo zavladal našemu življenju, če se mu ne upiramo.

Vsak sistem se pomika proti kaosu, če nanj ne deluje zunanja energija - v fiziki to opisuje entropija. Takšen sistem je naše vesolje, ki bo zaradi tega kaosa sčasoma ugasnilo. Velja pa tudi za sisteme, ki jih ustvarimo v življenju.

Vesolja ne moremo rešiti, na naše življenje pa lahko vplivamo.

**V sisteme moramo vlagati energijo, če hočemo da delujejo.**

Entropija pomeni, da se sistem pomika proti kaosu. Če hočemo, da imamo stvari v življenju urejene, jih moramo neprestano vzdrževati.

Vsi vemo, kaj se zgodi, če nekaj časa ne pospravimo stanovanja. Naš sistem - stanovanje - je sprva urejen. Ko pa živimo v njem, stvari pridejo ven iz omar, posoda se zamaže, prah se čudežno nabere. Naš lepo urejen svet je sedaj v kaosu - entropija se poveča. Če želimo imeti spet urejen sistem, moramo vložiti svojo energijo in stanovanje pospraviti.

Red lahko obstaja samo z vlaganjem energije. Težava pa je, da imamo v življenju mnogo sistemov za katere moramo skrbeti - stanovanje, obleke, prehrana, avto, vikend, hišni ljubljenčki, hobiji in neskončno drugih. Vsak od nas zahteva vlaganje energije in časa.

Kaos neprestano grozi in samo z delom ga lahko ustavimo.

**Naša energija in čas sta omejena.**

Čas je neobnovljiv in najpomembnejši vir, ki ga imamo. Zato je pomembno, kako ga porabimo. 

Če vsak sistem od nas zahteva vlaganje energije in časa, potem imamo z vsakim novim sistemom manj prostega časa. Nekaj časa porabimo za pospravljanje stanovanja, nekaj za urejanje vrta, nekaj za pranje avtomobila. Čez dan se trudimo vzdrževati različna področja življenja in pogosto sploh ne pridemo do stvari, ki jih hočemo početi. Ur kmalu zmanjka in dan nam je ušel. Več kot imamo sistemov, bolj nevarno je, da se nam to redno dogaja.

Vsak sistem od nas zahteva naš omejeni čas. V ekonomiji obstaja izraz oportunitetni stroški - stroški, ki nastanejo, ker zamudimo koristi ene priložnosti, ker smo izbrali drugo. Vsakič, ko čas porabimo, ga ne moremo več porabiti drugače in zamudimo koristi, ki bi lahko iz tega prišle.

Ko v življenje dodamo nek sistem, se hkrati odločimo, da mu bomo namenili svoj dragoceni čas, da ga vzdržujemo.

**Izbrati moramo samo tiste stvari, ki so nam pomembne.**

Če hočemo v življenju imeti občutek nadzora in ne samo gasiti požarov, potem moramo premišljeno izbrati, kaj nam je pomembno.

Za pomembne stvari skrbimo, vse ostale pa odstranimo.

Samo tako lahko sprostimo svoj čas.
### Trije stolpci za lažje učenje novih stvari
URL: https://www.sodobniucenjak.si/trije-stolpci-za-lazje-ucenje-novih-stvari/
Last updated: 2025-03-15T23:36:42.000Z
Kje naj začnem? Ko se lotimo učenja nove stvari, je to pomembno in težko prvo vprašanje.

Kako sva se midva lotila pregleda snovi, sva opisala v [tem članku](https://modraskrinjica.substack.com/p/kako-naj-izberem-najpomembnejse-teme). Ta pristop nama je dobro služil med pripravami za izpite. Kaj pa, če se hočemo naučiti stvari izven šolskega okolja? Kako takrat načrtujemo naše učenje?

Zanimivo idejo sva našla v knjigi Ultralearning. Nisva je še uspela preizkusiti v praksi, a se nama vseeno zdi, da bi lahko bila koristna, zato jo želiva deliti.

Avtor predlaga, da se novega projekta lotimo tako, da vzamemo list papirja in na njem naredimo tri stolpce.

**Prvi stolpec bo vseboval Koncepte.** Koncepti so stvari, ki jih moramo razumeti, da jih lahko uporabljamo. Primeri so gravitacija, delitev celice, erozija in neskončno drugih.

**Drugi stolpec bo vseboval dejstva.** Dejstva so podatki, za katere je dovolj, če si jih samo zapomnimo. To so na primer imena ali letnice.

**Tretji stolpec bo vseboval postopke.** Postopki so stvari, ki zahtevajo vajo in manj aktivnega razmišljanja. Primer je lahko igranje posameznih akordov na kitari.

Če področja sploh ne poznamo, ga moramo najprej raziskati. Lahko sami brskamo skozi gradivo ali pa poiščemo, kako se ljudje to učijo v šolah. Dandanes je pri tem koristen tudi ChatGPT. Verjetno najboljši način je, da se pogovorimo z nekom, ki se je to že naučil. Nato vse stvari, ki se jih moramo naučiti, napišemo v te stolpce.

Če bi se morali naučiti zašiti manjšo rano, bi pregled lahko izgledal tako:

**Koncepti**

- Sterilnost
- Hemostaza
- Proces celjenja
- Razvoj in preprečevanje okužb
- Anestezija
- Vazodilatacija in vazokonstrikcija
- Antibiotična terapija
- Nastanek bolečine
- Komunikacija s pacientom
- Pomen pacientovega soglasja pri zdravljenju

**Dejstva**

- Vrste in velikost šivalnega materiala
- Zdravila in odmerki
- Vrste ran in njihova oskrba
- Anatomija

**Postopki**

- Aseptično delo
- Čiščenje rane
- Priprava operativnega polja
- Uporaba lokalne anestezije
- Šivanje rane
- Pooperativna osrkba rane

Ko ustvarimo takšen pregled, jasno vidmo, kaj smo že naredili in česa ne. Delo lahko zmeraj natančno usmerimo in vedno delamo na prioritetah. Posledično pa dobro izkoristimo čas in hitro pridobivamo znanje.
### Trije zanimivi viri na temo denarja
URL: https://www.sodobniucenjak.si/trije-zanimivi-viri-na-temo-denarja/
Last updated: 2025-03-15T23:35:01.000Z
Včasih nas knjige ali ljudje najdejo, ko jih sploh ne iščemo. Tu so trije viri na temo denarja in osebnih financ, na katere sva naletela skozi čas. Vsem je skupno, da predstavijo poglede na denar, ki jih pred njimi nisva poznala. Nobena izmed knjig ni prevedena v slovenščino in tudi v knjižnicah je samo en izvod, tako da sklepava, da niso široko poznane pri nas. Spodaj so kratki opisi in povezave.

[**Mr. Money Mustache**](https://www.mrmoneymustache.com/2013/02/22/getting-rich-from-zero-to-hero-in-one-blog-post/?ref=sodobniucenjak.si)**:**

Mr. Money Mustache se je z ženo upokojil pri 30 letih po desetih letih dela v običajnih službah. Temelj njegove filozofije je optimiziranje za srečo. Porabljanje več denarja ne nujno poveča sreče. Kako lahko denar najbolje uporabimo, da maksimalno povečamo lastno srečo?

[**I will teach you to be rich**](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/32950531?ref=sodobniucenjak.si)**:**

Prepoznajmo, katere stvari v življenju nam veliko pomenijo - na njih porabljajmo denar. Na vseh ostalih pa denar uporabljajmo premišljeno, prebitek pa varčujemo in vlagamo. Knjiga je polna praktičnih nasvetov, je pa predvsem mišljena za ameriško občinstvo, zato nekateri ne veljajo za nas. Kljub temu sva iz nje veliko odnesla.

[**Your money or your life**](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4975787?ref=sodobniucenjak.si)**:**

Ko prejmemo plačilo za opravljeno uro dela, smo zamenjali svoj čas za denar. Denar torej predstavlja našo Življenjsko silo. Kako jo lahko najbolj premišljeno uporabimo?
### Neposreden pristop k učenju - zakaj in kako
URL: https://www.sodobniucenjak.si/neposreden-pristop-k-ucenju-zakaj-in-kako/
Last updated: 2025-03-15T23:32:55.000Z
Najhitreje se bomo učili, če smo neposredni. To pomeni, da že med učenjem začnemo delati stvar, ki se jo hočemo naučiti. Morda se zdi ta izjava povsem očitna, a redko je naše učenje organizirano na ta način.

Tuji jeziki so en primer, kjer je učenje pogosto zelo posredno. Veliko nas je imelo izkušnjo, da smo se v šoli leta učili tujega jezika, a na koncu nimamo veliko za pokazati. Poznamo mnoga pravila slovnice in znamo napisati še tako zapletene besede. Ko pa smo soočeni z osebo, ki ta jezik govori in se poskušamo sporazumeti, pa nam ne gre. Naučimo se veliko stvari, a se na koncu ne povežejo v celoto.

Neposredno učenje je eno izmed temeljnih načel za hitro pridobivanje znanja, ki jih v knjigi [Ultralearning](https://www.amazon.com/Ultralearning-Master-Outsmart-Competition-Accelerate/dp/006285268X?ref=sodobniucenjak.si) predstavi avtor. Kaj pa to pomeni? Poglejmo nekaj primerov:

- Če se hočemo naučiti igrati kitaro, potem jo takoj vzamemo v roke in poskusimo igrati.
- Če se hočemo naučiti tujega jezika, takoj začnemo poskušati govoriti z nekom.
- Če se hočemo naučiti za kontrolno nalogo, potem takoj v roke vzamemo star test in poskusimo rešiti naloge.
- Če se hočemo naučiti pilotirati, se usedemo v letalo in ga poženemo. No ja, mogoče ima vse svoje meje.

Naletimo na problem, ga rešimo in nadaljujemo. Tako napredujemo z vsako vloženo minuto, saj se vedno učimo točno tiste stvari, ki jih v trenutku potrebujemo. Ne izgubljamo pa časa na stvareh, ki so sicer lahko koristne, a nam v danem trenutku ne pomagajo.

Že sam pristop k učenju nam snov razvrsti po pomembnosti in ne rabimo zapravljati časa in ugibati, kaj je najbolj smiselno predelati najprej. Samo premikamo se od problema do problema. Vsakič pridobimo košček znanja, ki je povezan s celoto in ga znamo uporabiti.

Neposreden pristop je dober za hitro pridobivanje rezultatov. Je pa tudi bolj naporen in neprijeten, saj smo stalno soočeni s stvarmi, ki jih ne znamo. Neprestano moramo reševati probleme in aktivno delati. V primerjavi z obiskovanjem predavanj, kjer pasivno poslušamo in mogoče kaj zapišemo, je neposreden pristop občutno težji.

V naši želji po hitrih rezultatih si lahko zadamo prevelike izzive. Če delo postane pretežko, pa se lahko hitro zgodi, da se ga nočemo več lotiti. Škoda bi bilo, da projekt opustimo, ker smo bili preveč agresivni v lovljenju popolnega izkoristka. Vsak mora tako najti ravnovesje med hitrim in učinkovitim učenjem in naporom, ki ga to zahteva.

Kako se torej lahko lotimo učenja z načelom neposrednosti v mislih?

**Učenje na projektu**

Ko se odločimo, kaj se želimo naučiti, je ena možnost, da ustvarimo projekt, ki bo zahteval uporabo tega znanja. Kitaro se začnemo učiti tako, da si za projekt izberemo pesem v kateri uživamo in se jo poskušamo naučiti. Če se želimo naučiti programirati, si zamislimo eno aplikacijo ali program in ga poskusimo zgraditi. Če se hočemo naučiti pisati, ustvarimo spletno stran in objavimo dva prispevka na teden.

Možnosti za projekte je neskončno. Izberemo si takšnega, ki nas veseli, ki ni preveč zahteven in ga poskusimo končati. Ko ga zaključimo pa lahko začnemo novega.

**Učenje v novem okolju**

Ta pristop je pogosto priporočan pri učenju jezikov. Ideja je, da se obdamo z okoljem, kjer je stvar, ki se je želimo naučiti, normalen del življenja. Ljudje v okolju pričakujejo, da stvari znamo, saj so za njih normalne.

Če gremo v Pariz, bodo vsi ljudje govorili francosko. Če se bomo želeli sporazumeti, bomo tudi sami morali govoriti francosko. Če se zaposlimo na delovnem mestu, ki zahteva veliko novega znanja, bomo imeli podobno izkušnjo. Neprestano bomo soočeni z novimi izzivi, ki jih moramo rešiti, če želimo uspeti.

**Učenje s simulacijo**

Ne moremo se torej kar usesti na letalo in poskusiti vzleteti. Lahko pa uporabimo simulator letenja, kjer je povsem nepomembno kolikokrat strmoglavimo.

Ideja pri učenju s simulacijo je, da ohranimo odločitve, ki jih moramo sprejeti, zmanjšamo pa negativne posledice. Ko se poskušamo naučiti nekaj, kar nosi velike posledice, lahko torej razmislimo, kako učenje spremeniti v simulacijo.

Neposreden pristop deluje za hitro in učinkovito učenje. Hitro in učinkovito. Ampak zahtevno. Uporabimo načelo neposrednosti, a ostanimo pozorni na to, da ostane proces za nas prijeten in ravno prav zahteven.
### Ali je učenje s testiranjem samo piflanje?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ali-je-ucenje-s-testiranjem-samo-piflanje/
Last updated: 2025-03-15T23:30:21.000Z
Učenje na pamet - piflanje - razumemo kot učenje za točno določen test. Oseba, ki se uči na pamet - napifla - pa tega znanja ne zna uporabiti v drugih situacijah.

Testiranje, kjer poskušamo iz spomina priklicati znanje in ga ponoviti na glas ali na papir, se lahko zdi kot piflanje. To je zlasti res, če opazujemo nekoga, ki se uči z Anki. Tam vendar samo odgovarjamo na eno vprašanje z enim odgovorom. Vprašanje je torej - ali učenje s testiranjem ustvari znanje, ki ga lahko uporabimo tudi v drugih situacijah? Ali znamo potem povezovati znanje?

Za odgovor se bomo obrnili na znanstveni članek. Raziskava, ki jo bomo pogledali, je bila sestavljena iz štirih skupin. Prva skupina je besedilo samo enkrat prebrala. Druga skupina je besedilo večkrat prebirala. Tretja skupina skupina se je učila s testiranjem. Četrta pa se je učila z ustvarjanjem miselnih vzorcev.

To metodo v raziskavi opišejo kot aktivno metodo. Ker morajo učenci ustvariti miselni vzorec iz besedila, morajo aktivno razmišljati, kako bi povezali ideje in dejstva v besedilu. Razmisliti morajo o njihovem medsebojnem odnosu.

En teden po učenju so učence testirali z dvema različnima testoma. Prvi je bil sestavljen iz vprašanj, ki dobesedno sprašujejo po podatkih iz gradiva - torej učenje na pamet. Drugi je bil sestavljen iz vprašanj, ki zahtevajo povezovanje znanja, oziroma prenašanje znanja na nove kontekste. Kdo mislite, da je bil najboljši?

Na testu, ki je preverjal učenje na pamet - piflanje - so zmagali učenci, ki so se učili s testiranjem. Na drugem mestu so bili tisti, ki so prebirali. Šele na tretjem pa ustvarjalci miselnih vzorcev. Reveži, ki so besedilo samo enkrat prebrali, so bili zadnji.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F7314d959-c88f-4faa-bd28-3e5a3787eabe_181x182.png)

Kaj pa na drugem testu? Na testu, ki je zahteval povezovanje znanja. Tistem, ki je preverjal razumevanje. Zmagali so učenci, ki so se učili s testiranjem. Na drugem mestu so bili tisti, ki so prebirali. Šele na tretjem pa ustvarjalci miselnih vzorcev. Reveži, ki so besedilo samo enkrat prebrali, so bili zadnji.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc36d1dac-ab8f-4049-95da-e514ad9032e3_175x178.png)

Za piko na i so raziskovalci preverili še nekaj - kdo je boljši, če je končni test ustvarjanje miselnih vzorcev? So boljši učenci, ki so se učili z ustvarjanjem miselnih vzorcev? Ali tisti, ki so se testirali? Spet so zmagali tisti, ki so se testirali.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd82978c8-cce0-4f0c-b27c-c9e7f43f9a12_231x245.png)

Kaj lahko iz tega razberemo?

Testiranje je najboljša metoda za učenje. Boljša od branja, prebiranja in ustvarjanja miselnih vzorcev. Boljša je v surovem pomnjenju podatkov, oziroma učenju na pamet in v povezovanju snovi, grajenju znanja in razumevanja. Če hočemo iz našega časa dobiti največ, je torej najboljše, da se učimo s testiranjem.

Vir:

Retrieval-Based Learning: A Perspective for Enhancing Meaningful Learning. Jeffrey D. Karpicke and Phillip J. Grimaldi. Educational Psychology Review, Vol. 24, No. 3 (September 2012), pp. 401-418
### Ali lahko zaupamo lastnim občutkom o našem znanju?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ali-lahko-zaupamo-lastnim-obcutkom-o-nasem-znanju/
Last updated: 2025-03-15T23:27:57.000Z
Raziskovalci so primerjali tri skupine učencev. Vsi učenci so imeli štiri epizode učenja - predstavljajmo si jih kot šolske ure. Vsaka se je učila na drugačen način. 

\- Učenci v prvi skupini so se učili tako, da so gradivo prebrali štirikrat. (na sliki SSSS)

\- Učenci v drugi skupini so gradivo prebrali trikrat, četrtič pa so se poskušali spomniti kaj so prebrali. (na sliki SSSR)

\- Učenci v tretji skupini so gradivo prebrali enkrat, trikrat pa so se poskušali spomniti kaj so prebrali. (na sliki SRRR)

Postopek, ko poskušamo iz spomina priklicati kar smo prebrali, se imenuje prosti priklic in je odlična oblika testiranja. Na koncu učenja, so jim raziskovalci postavili vprašanje - kako dobro mislite, da boste to snov znali čez en teden?

Učenci, ki so brali štirikrat so bili najbolj samozavestni. Med vsemi skupinami so najvišje ocenili, koliko bodo znali čez en teden. Na drugem mestu so bili učenci, ki so trikrat brali, enkrat pa se testirali. Tisti, ki so samo enkrat brali in se trikrat testirali pa so bili najbolj pesimistični in so najnižje ocenili, koliko bodo znali čez en teden.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F152ff4e0-1943-4ad3-af8b-79553169a52b_246x253.png)

Čez en teden so raziskovalci učencem dali test in ocenili, koliko so dejansko znali. Kaj mislite, da se je zgodilo?

Točno nasprotno od tega, kar so učenci predvideli. Najbolj samozavestna prva skupina je dobila najslabše rezultate. Najbolj pesimistična pa je dobila najboljše. Tisti, ki so samo brali, so si najmanj zapomnili. Tisti, ki so se testirali pa največ.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0ffcfd2f-8496-42d6-9055-4933d4afe701_592x330.png)

Kaj nam to pove?

Ponovno vidimo, da je testiranje najboljši način učenja. Prebiranje pa je slaba metoda. Dodatno pa še vidimo, da prebiranje v nas ustvari lažen občutek znanja. Ko besedilo večkrat preberemo, nam postane znano in ga zmeraj lažje še enkrat preberemo. To pa napačno razlagamo kot da snov znamo.

Testiranje, po drugi strani, je zahtevno. Sam proces učenja je težji, ker moramo vlagati veliko miselnega dela. Je aktivna oblika učenja, ne pasivna tako kot branje. Iz te študije pa lahko tudi vidimo, da v nas ustvari občutek, da snov slabše znamo. Če se učimo s testiranjem, smo stalno soočeni s stvarmi, ki jih ne znamo. Posledično lahko svoje znanje slabše ocenimo, kar nas lahko odvrne od testiranja.

Če smo bili navajeni, da se učimo s prebiranjem, sedaj pa poskusimo učenje s testiranjem, občutimo veliko razliko. Prej smo imeli občutek, da znamo, učenje pa je bilo lažje. Sedaj se bolj trudimo, hkrati pa imamo občutek, da nam ne gre. Ampak, kot rezultati kažejo, testiranje deluje. Če z njim vztrajamo, bomo znali več.

Vir:

Retrieval-Based Learning: A Perspective for Enhancing Meaningful Learning

Author(s): Jeffrey D. Karpicke and Phillip J. Grimaldi

Source: Educational Psychology Review, Vol. 24, No. 3 (September 2012), pp. 401-418
### V življenju žongliramo pet žogic
URL: https://www.sodobniucenjak.si/v-zivljenju-zongliramo-pet-zogic/
Last updated: 2025-03-15T23:24:57.000Z
"Življenje si predstavljaj kot igro v kateri žongliraš pet žogic. Te se imenujejo Delo, Družina, Zdravje, Prijatelji in Integriteta. Vse žogice držiš v zraku. Nekega dne pa končno spoznaš, da je žogica Delo narejena iz gume. Če ti pade, se bo odbila nazaj.

Preostale štiri žogice - Družina, Zdravje, Prijatelji, Integriteta - so narejene iz stekla. Če ti pade ena izmed njih, bo za vedno opraskana, okrušena ali pa se bo celo razbila."

V knjigi [The ONE thing (Ena stvar)](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/304562688?ref=sodobniucenjak.si) sva prebrala to metaforo, kako naj gledamo na življenje in nama je bila všeč.

Svet bo vedno pritiskal na nas, da opravimo šolo, da opravljamo delo in prispevamo k družbi. Nikogar pa ne zanima, kaj se dogaja z ostalimi področji našega življenja. Za te moramo poskrbeti sami.

Izvorno besedilo:

“Imagine life is a game in which you are juggling five balls. The balls are called work, family, health, friends, and integrity. And you’re keeping all of them in the air. But one day you finally come to understand that work is a rubber ball. If you drop it, it will bounce back. The other four balls—family, health, friends, integrity—are made of glass. If you drop one of these, it will be irrevocably scuffed, nicked, perhaps even shattered.”
### Verige navad so prelahke, da bi jih čutili, dokler niso pretesne, da bi jih zlomili
URL: https://www.sodobniucenjak.si/verige-navad-so-prelahke-da-bi-jih-cutili-dokler-niso-pretesne-da-bi-jih-zlomili/
Last updated: 2025-03-15T23:22:39.000Z
> Verige navad so prelahke, da bi jih čutili, dokler niso pretesne, da bi jih zlomili.  
>  
> Warren Buffet

Pomislimo na eno slabo navado, ki jo imamo v življenju. Izbire je veliko. Če se res ne morete spomniti ene, potem je tu nekaj pogostih: preveč sladkarij ali hrane nasploh, preveč alkohola, kajenje, prokrastinacija, preveč časa za zasloni in še bi lahko naštevali. Razmislite in izberite eno.

Kako je nastala? Postopoma ali kar naenkrat? Verjetno je odgovor postopoma.

Sladica po kosilu je najprej ob nedeljah, sčasoma nekajkrat na teden, vsak dan in na koncu jemo sladkarije večkrat dnevno. Kajenje se pogosto začne z eno cigareto v družbi in skozi leta zraste v škatlico na dan. Facebooku se pridružimo in na hitro pogledamo, kaj počenjo znanci, postopoma pa na njem preživljamo svoje večere. Navade so sprva majhna stvar, ki pa skozi čas postaja vedno močnejša. 

Vsi pri sebi vidimo, da slabe navade postanejo počasi in razumemo, kako se je navada stopnjevala. Ko pa začnemo razmišljati o dobrih navadah, nam to razumevanje uide. Ko se odločamo, da bi začeli z dobro navado, pogosto čutimo, da moramo iz nič čez noč narediti vse. Zaženemo se v nekaj novega, vztrajamo kakšen teden ali dva in nato pogorimo.

Doslednost je dosti močnejša sila kot pa jakost. To velja za slabe navade in za dobre. Doslednost in čas je recept za ustvarjanje navad.

Pomislite na dobro navado, ki jo želite imeti danes. Kaj bi se zgodilo, če bi jo začeli graditi počasi pred petimi leti? Poglejmo zelo poenostavljen primer, kje bi lahko bili danes, če bi začeli pred petimi leti. Lahko danes naredite 260 počepov? Meni bi bilo težko.

Kaj pa, če bi se pred petimi leti odločili, da želite telovaditi in bi se odločili za počepe. Začeli bi z enim počepom, telovadili pa dvakrat na teden. Vsak teden pa bi med telovadbo naredili en počep več. Temu verjetno nihče ne bi rekel resna telovadba. Če bi nekomu povedali, kaj počnete, bi se vam morda celo smejal.

Ampak se resno lotite projekta in to delate dosledno. Na koncu leta ste to delali 51 tednov in tako dodali 51 počepov. Takrat dvakrat na teden naredite 52 počepov. S tem tempom bi po petih letih dvakrat na teden delali 260 počepov. To pa že je nekaj. Hkrati pa ta navada skozi čas postane tako močna, da je ne boste opustili.

Verige navad so prelahke, da bi jih čutili, dokler niso pretesne, da bi jih zlomili. To velja tudi za dobre navade.

Pot do naših ciljev si lahko predstavljamo kot tračnico. Pomembno je, da izberemo pravo in da se po njej premikamo. Tako bomo slej ko prej prišli na cilj. Spodleti nam lahko le na dva načina

\- če poskusimo iti hitreje kot je možno in zato iztirimo

\- če se ustavimo

Zagotovo pa pridemo na cilj, če se dosledno premikamo naprej. Ko izberemo pravo tračnico je torej naša naloga samo to:

Dosledno s tempom, ki ga zmoremo.
### Kaj se zgodi, če na življenje gledamo kot na serijo poskusov?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kaj-se-zgodi-ce-na-zivljenje-gledamo-kot-na-serijo-poskusov/
Last updated: 2025-03-15T23:20:21.000Z
“Kako veš, da ti ni všeč, če ne poskusiš?” *\- Mama z brokolijem v roki*

[Ryan Holiday](https://ryanholiday.net/?ref=sodobniucenjak.si), avtor številnih mednarodno uspešnih knjig, je razmišljal o tem, da bi odprl knjigarno. Napisal je veliko knjig, ogromno bere in knjigarna se zdi kot še en podaljšek njegove strasti. Prijatelje je vprašal za mnenja, ali je to dobra ideja. Vsi so mu rekli "Ne". Knjigarne redko uspejo in so zelo tvegana naložba. Zato so mu vsi svetovali, naj se v to sploh ne spušča. Izjema je bil Tim Ferriss, ki mu je rekel "Kako boš pa drugače vedel, če ti je všeč imeti knjigarno ali ne? Poskusi, in projektu nameni dve leti."

Holidayu je bil nasvet všeč in [je res poskusil](https://www.youtube.com/watch?app=desktop&v=2B03Z9RPQ9k&ref=sodobniucenjak.si). Ker bi temu namenil samo dve leti, je vedel kakšna je največja izguba, ki jo lahko pričakuje, če mu ne uspe. Hkrati se je resnično posvetil temu dve leti in ni odnehal ob prvi oviri. Na koncu mu je knjigarna uspela in je še zdaj odprta, čeprav sta dve leti že mimo.

**Kaj so prednosti tega pristopa?**

I. Lažje začnemo

Stvari pogosto ne začnemo zato, ker se zdijo prevelik podvig. Hočemo shujšati 10 kilogramov. Preteči maraton. Se vpisati na zahtevno fakulteto. To so ogromni projekti in hitro se zgodi, da rečemo "to ni zame". Ker se izziv zdi prevelik, si ne upamo začeti in se za celo življenje odrečemo stvarem v katerih bi morda zelo uživali.

Kaj, če bi nanje gledali kot na manjše, omejene poskuse?

"Dva tedna se bom držal vegetarijanske diete in pogledal, kaj se na koncu zgodi z mojo težo."

"En mesec bom vsak dan pretekla krog okrog travnika in videla, ali mi je tek všeč."

"Za en letnik se bom posvetil študiju arhitekture, potem pa se odločil, a je res zame ali ne."

Večje projekte zmanjšamo na manjše dele in naenkrat se nam zdijo možni. Verjamemo, da bi jih lahko opravili. S tem pa dobimo občutek, kako bi izgledal ta večji projekt in vidimo, če uživamo v procesu. Potem se ne celo življenje sprašujemo in sanjamo o tem, kaj bi bilo, če bi to naredili. Poskusimo in vidimo, če je za nas.

II. Izberemo tveganja in koristi

Če na stvari gledamo kot na poskuse, se pojavi še ena velika prednost. Že na začetku si lahko predstavljamo kaj je najhujši možni scenarij in se odločimo, ali nam je vredno tveganja. Poskuse lahko prilagajamo dokler ni korist mnogo večja od možnih najhujših scenarijev. Poglejmo primer.

Skozi celo življenje se učimo tako, da prebiramo zapiske. Teste večinoma opravimo, včasih z boljšo oceno včasih s slabšo. Snovi pa je vedno več, zato nas skrbi, da mogoče ta način ne bo več deloval v prihodnosti. Potem preberemo članek dveh bivših študentov, ki trdita, da [s testiranjem lahko dobimo boljše rezultate](https://www.sodobniucenjak.si/mojca-in-tomaz-uganete-kdo-dobi-boljso-oceno/). A kaj, če se motita?

Kaj je tu najhujši scenarij?

Če opustimo svoj način učenja in preidemo na testiranje, se lahko zgodi, da vse izpite pišemo negativno in ne opravimo šole. Če deluje, bi res lahko imeli boljše ocene, a ni vredno tveganja.

Poglejmo, kako bi lahko na to situacijo gledali skozi lečo poskusa. Kaj se zgodi, če za *samo eno* preverjanje opustimo svoje dosedanje metode učenja in se povsem držimo nasvetov o učenju s testiranjem? Najslabši scenarij je, da testa ne opravimo in ga moramo popravljati. In vemo, da s staro metodo prebiranja lahko popravimo test, četudi s slabšo oceno.

Kaj pa je najboljši scenarij? Morda so trditve o testiranju resnične in dobimo mnogo boljše ocene, porabimo pa enako ali manj časa. V tem primeru se tveganje zdi zelo majhno, zato je vredno poskusiti.

III. Rešitev, ko se nam zatakne

Najboljša rešitev, ko se nam pri delu zatakne, je pogosto, da poskusimo veliko novih stvari. Ko nam pride v navado, da smemo poskušati stvari, četudi ne uspejo, je iskanje rešitev lažje. Ta pristop nam je zelo naraven pri manjših ovirah. Ko ne moremo odpreti kozarca s kumaricami najprej poskusimo z eno roko. Potem še z drugo. Kozarec obrnemo in nekajkrat udarimo po dnu. V restavraciji je nekoč to naredil natakar, ko je odpiral gosti sok. Morda deluje tudi na kumaricah. Ko še vedno ne uspe, poskusimo pokrovček dvigniti z nožem. Na koncu poskusimo najti pomoč. Poskusimo veliko majhnih stvari in kozarec je hitro odprt.

Pri večjih projektih pa pogosto ne pomislimo, da bi tako reševali probleme. Če dobimo slabe ocene, ne poskusimo spremeniti našega pristopa. Prej se zgodi, da si v glavi rečemo "nisem dovolj pameten", "preveč sem len", "to ni zame", "zakaj sploh moram to delati, tega ne bom rabil v življenju".

Če resnično razvijemo odnos, da je življenje zaporedje eksperimentov, so nam takšne ovire lažje. Ko dobimo nekaj slabih ocen, pomislimo - "čas, da poskusim nekaj novega". Takrat pa se nam odpre morje možnosti - poskusimo vložiti več časa, poskusimo za pomoč prositi sošolca, poiščemo inštruktorja, zamenjamo način učenja, poskusimo z novim gradivom in še bi lahko naštevali.

Zelo redko je krivo to, da nismo dovolj sposobni. Verjetno samo še nismo našli pravega načina. In dokler ne poskusimo vseh možnosti, se zdi zelo narobe, da bi krivili svoje prirojene sposobnosti.

**Kaj gre lahko narobe?**

I. Če poskusimo narediti vse, pogosto ne naredimo nič

Ko ponotranjimo poskuse kot način življenja dobimo občutek, da smo odkrili nekaj čarobnega. Naenkrat vidimo, da lahko poskusimo vse stvari, ki smo jih želeli početi v življenju. V navdušenju lahko začnemo z mnogimi poskusi naenkrat. Takrat se pojavi nevarnost - preveč je novih stvari in nam zmanjka volje ali energije.

S številnimi poskusi si ustvarimo preveliko oviro za začetek. Če želimo dopoldne začeti z novo obliko učenja, telovadbe in dieto, se nam bo cel dan zdej preveč zahteven in bomo raje brskali po telefonu. Ponesreči uničimo eno izmed ključnih prednosti. Zato je pomembno, da začnemo počasi in se omejimo na majhno število poskusov naenkrat. Najbolje je delati samo en poskus naenkrat, še zlasti, če je zahteven. Morda nam uspejo tudi maksimalno trije manjši poskusi naenkrat. Vendar je tu tveganje, da nam spodleti, že veliko. En poskus naenkrat.

**Kako torej naredimo poskus?**

- En poskus naenkrat, zapišite ga na papir
- Kaj je problem, ki ga želimo rešiti?
- Kakšno rešitev bomo poskusili?
- Kaj je najboljši scenarij, kaj je najslabši?
- Kdaj se začne, kdaj se konča?

Včasih so ovire v življenju tako velike, da se počutimo nemočni. In zaradi tega občutka se lahko zgodi, da se vdamo v usodo in pustimo, da nas tok življenja sam nosi. Ko na življenje gledamo kot na serijo poskusov pa se nekaj spremeni. Z majhnimi poskusi hitro vidimo, kje lahko najdemo pot naprej. Upamo testirati več majhnih stvari in ko nam nekaj uspe, to uporabimo kot izhodišče za nadaljnje poskuse. Naredimo poskus, obdržimo najboljše dele in od tam naprej Ne rabimo biti na avtopilotu skozi življenje ampak si ga aktivno oblikujemo.

Nekateri ljudje imajo na koncu zelo radi brokoli, drugi pa ga res ne marajo. Prvi lahko uživajo v novi hrani, drugi pa resnično vedo, da jim ni všeč, ker so ga vsaj poskusili.
### Kakšen je vaš kupček navad?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kaksen-je-vas-kupcek-navad/
Last updated: 2025-03-15T23:14:00.000Z
Ko hočemo ustvariti novo navado, moramo najprej odgovoriti na [tri vprašanja](https://www.sodobniucenjak.si/tri-kljucna-vprasanja-kje-kdaj-kako/) \- Kje? Kako? In Kdaj? Na zadnje vprašanje je včasih najlažje odgovoriti tako, da novo navado pripnemo na konec že obstoječe navade. Kako pa se tega lotimo?

Najprej moramo vedeti, katere navade že imamo. To ugotovimo tako, da vzamemo list papirja in nanj pišemo, kaj počnemo od trenutka, ko se ustanemo dokler ne gremo spat. Na seznamu, ki ga tako naredimo bomo imeli pregled nad našimi trenutnimi navadami. To so stvari, ki jih počnemo vsak dan, ali skoraj vsak dan in jih lahko uporabimo kot izhodišče za nove navade.

Če si predstavljamo jutro študentke med tednom, morda zgleda tako:

- Se zbudi
- Gre na WC
- Poje zajtrk
- Spije kavo
- Se stušira
- Opere si zobe
- Se obleče
- Odide na predavanje

To je primer kupčka navad, ki jih opravi zjutraj. Na koncu vsake navade se ne rabi aktivno odločiti, kaj je naslednja stvar, ampak to avtomatsko naredi. Recimo, da ta naša študentka želi zjutraj, preden odide, še telovaditi.

Zdaj lahko pogleda ta seznam navad in se odloči, kje bi bilo najbolj smiselno dodati telovadbo. Preden gre na WC verjetno ni dober čas, ker bo vmes morala na WC in se ji bo načrt porušil. Za tem, ko se stušira tudi ni najbolj smiselno, ker noče od doma oditi prepotena. Na poln želodec tudi ni najbolj prijetno telovaditi, torej bo najbolje to storiti pred zajtrkom. Sedaj se že oblikuje načrt. Zjutraj za tem, ko gre na WC, bo telovadila. Na ta način si je ustvarila zanesljivo iztočnico za telovadbo. Zdaj se mora samo še malo prej ustati in nova navada se lahko začne.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F9ee6a2c3-3e25-4128-86e0-e1dad3b035a4_1600x1461.jpeg)

Če to primerjamo s pogostim načinom, kako se ljudje lotimo teh stvari, lahko vidimo prednosti tega pristopa. Najpogosteje si rečemo "zjutraj bom telovadil" in to je vse. To ni načrt, ampak upanje in to skoraj zagotovo ne bo delovalo. Včasih si rečemo "zjutraj ob sedmih si bom nastavil alarm in takrat telovadil". To je že dosti bolje in na ta način nam lahko uspe. 

A kaj, če se nam urnik spreminja in se zbudimo prej ali kasneje? Kaj če nas ravno takrat nekaj zmoti? Alarm bi morali stalno prilagajati spremembam v urniku in to je recept, da vse skupaj pozabimo in opustimo. Če pa novo navado pripnemo na staro, dobimo zelo zanesljivo izhodišče za ustvarjanje novih navad. Kupček navad torej naredimo za naš dan in to uporabimo kot izhodišče za nove navade.

Pri večini nas bodo navade drugačne med tednom in vikendom, zato je koristno narediti ločena seznama. 

Še nekaj primerov, kako lahko pripnemo nove navade na stare, s poudarkom na učenju:

\- Ko zapustim šolo, bom odšel v knjižnico in se usedel za mizo v študijskem prostoru.

\- Ko pojem kosilo in odložim krožnik v pomivalni stroj, bom sedel za mizo in odprl knjigo.

\- Ko si v soboto in nedeljo zjutraj skuham kavo, bom s šalico odšel na balkon in na telefonu ponovil Anki kartice.

Vsak od nas ima drugačne navade in drugačno življenje, zato si moramo ustvariti svoj načrt. Teh nekaj primerov pa lahko pomaga, da ga lažje sestavimo.

Torej, da povzamemo, kako to narediti.

1\. Ustvarimo seznam navad

Rabimo seznam svojih navad, zato najprej naredimo to. Ko gremo skozi dan zapisujemo, kaj počnemo. Ali pa se v mislih sprehodimo čez običajen dan. Ta korak je pomemben, zato se ga splača narediti čim bolje.

2\. Umestimo novo navado

Ko enkrat imamo seznam pa zberemo mesto, kam bomo umestili novo navado. Določimo iztočnico. Ta naj bo čim bolj natančna. Bolj ko bo našim možganom jasno, kdaj se začne nova navada, bolj zanesljivo jo bomo lahko ustvarili.
### So majhne spremembe lahko dovolj?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/so-majhne-spremembe-lahko-dovolj/
Last updated: 2025-03-15T23:09:59.000Z
Začnimo z uganko. Predstavljajte si ribnik na katerem rastejo alge. Alge se vsak dan podvojijo. 30 dni traja, da preprastejo cel ribnik. Na kateri dan bodo prerastle polovico ribnika? Razmislite, odgovor pa se skriva pod sliko.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F65c02135-198c-408d-8806-ed89babec6a6_1600x1066.jpeg)

Pravilen odgovor je 29\. dan. A pogosto je prvi odgovor na katerega pomislimo 15\. dan. Naši možgani slabo intuitivno razumejo eksponentno rast. Svet si predstavljamo bolj linearno in nimamo dobrega razumevanja, kako močna sila je eksponentna rast.

Še ena uganka - tokrat malo težja. Bi raje imeli 1 cent, ki se podvoji vsak dan 30 dni, ali 3 milijone evrov danes?

V knjigi Atomic Habits avtor predlaga ta primer - če smo vsak dan 1% boljši, smo lahko na koncu leta 37x boljši kot na začetku - 3700%! 

1% se zdi zelo majhna sprememba. Takšna, ki jo zmoremo. Vendar se nam pogosto ne zdi dovolj. Ne verjamemo, da bi lahko majhne spremembe vodile v velike rezultate. Če bi en mesec vztrajali z 1% izboljšavami, bi bili 30% boljši. Če vztrajamo dva meseca smo 80% boljši. Delamo že dva meseca in smo šele tu. Daleč smo še od 3700% izboljšanja. Eksponentna rast terja čas in vmes ne vidimo sprememb. Zato odnehamo. Tudi po šestih mesecih smo šele na 600%. Smo na pol poti a še zelo daleč od obljubljene dežele. 

Rezultati pa se začnejo zelo nabirati, ko mine več časa. Po 11 mesecih bi bili 26x boljši. To je naša nova osnova. Če to vsak dan izboljšamo še en mesec pa pridemo do 37x izboljšanja. V prvem mesecu smo se izboljšali za 80%, v zadnjem pa 1100%, ker je bilo naše izhodišče toliko višje.

V osnovi slabo ljudje slabo razumemo eksponentno rast in ne cenimo, kakšen vpliv ima. Koristno je torej, da imamo v glavi kakšno zgodbo kot so alge ali naš cent. Ta je zdaj vreden 5,368,709€ 

Če verjamemo v eksponentno rast in razumemo njeno moč, si lahko tudi upamo začeti počasi. Upamo si začeti z [2-minutnimi navadami](https://www.sodobniucenjak.si/potrebni-sta-le-2-minuti/). In vemo, da rezultati ne bodo prišli takoj, da nekaj časa ne bo videti velike razlike. Ampak prišli bodo.
### Kako lahko na preprost način organiziramo papirnate zapiske
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-lahko-na-preprost-nacin-organiziramo-papirnate-zapiske/
Last updated: 2025-03-15T23:05:53.000Z
Kadar si stvari zapisujeva v fizične zvezke, sproti ustvarjava kazalo. Idejo sva dobila [v tem članku](https://tim.blog/2007/12/05/how-to-take-notes-like-an-alpha-geek-plus-my-2600-date-challenge/?ref=sodobniucenjak.si), ki ga je napisal Tim Ferriss.

**Kako to naredim?**

- Odpremo zvezek. Prvih nekaj strani prihranimo za kazalo.
- Na desne strani zvezka v zgornji desni kot zapišemo zaporedne številke.
- Leve strani zvezka pa pustimo prazne.

Ko zapisujemo stvari v zvezek in zapolnimo stran, odpremo kazalo in vanj napišemo kratek naslov za stran, ki smo jo pravkar končali. Če bomo želeli v kazalo napisati levo stran zvezka, uporabimo številko prejšnje strani in dodamo A.

Recimo, da smo pisali o gojenju paradižnika v stanovanju in smo zapolnili stran 3\. Odpremo kazalo in napišemo “Gojenje paradižnika v stanovanju, s. 3”

Potem pišemo dalje v zvezek. Če še vedno pišemo o gojenju paradižnika in zaponimo še eno stran, potem to stran dodamo v kazalo k istemu naslovu. Naslednja stran je torej 3A, zato v kazalo dodamo še to stran. Naše kazalo torej zdaj zgleda tako “Gojenje paradižnika v stanovanju, s. 3, 3A”

Potem pa v isti zvezek pišemo o vplivu, ki ga imajo rožnate stene v stanovanju na počutje ljudi. Ko zapolnimo stran na to temo, v kazalo dodamo “Rožnate stene, s. 4”.

Tako si dalje ustvarjamo različne zapiske v zvezku. Pišemo o podnebnih spremembah, najboljših lokacijah za dopust, receptih za pecivo in mnogih drugah temah. Vse sproti dodamo v kazalo. Čez nekaj časa pa dobimo še eno idejo o gojenju paradižnika. Tokrat pišemo na stran 37\. Ko končamo s to stranjo, enostavno dodamo številko 37 k že obstoječemu naslovu v kazalu.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fb3859073-794e-4ba4-b708-6692c3255eae_704x1024.jpeg)

**Kaj so prednosti?**

Na ta način ne izgubimo stvari, ki jih zapišemo in lahko naše misli skozi čas nadgradimo. Enostavno in z zelo malo časa in truda. Vse naše zapiske na določeno temo imamo organizirane in jih vedno lahko preberemo skupaj, čeprav so na različnih lokacijah v zvezku. 

Če želimo biti super napredni pa lahko kazalo slikamo in ga shranimo v program, ki prepozna našo pisavo, kot na primer [Evernote](https://evernote.com/?ref=sodobniucenjak.si). Sicer sama tega ne delava, vendar možnost obstaja. Tam lahko v iskalnik napišemo “paradižnik” in program nam bo našel sliko kazala in potem vemo, kje iščemo naše zapiske.

Sama večino najinih zapisov ustvarjava na računalniku in gradiva najine [digitalne možgane](https://www.sodobniucenjak.si/ustvarimo-digitalne-mozgane/). A včasih je bolj prijetno delati na papirju. Takrat uporabljava ta pristop.
### Ali glasba škodi ali koristi pri delu in učenju?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ali-glasba-skodi-ali-koristi-pri-delu-in-ucenju/
Last updated: 2025-03-15T23:03:12.000Z
Kako glasba vpliva na naše delo? Je kakšna razlika, če smo spočiti ali utrujeni? V knjigi [Ultralearning](https://www.goodreads.com/book/show/48803712-ultralearning?ref=sodobniucenjak.si) avtor omeni študijo, ki je poskušala odgovoriti na ta vprašanja. Ljudje v poskusu so reševali preprosto nalogo, raziskovalci pa so beležili napake. Ena skupina ljudi se je običajno naspala, druga skupina pa je manj spala. Potem so reševali nalogo v tišini in pa ob hrupu. Spočitim ljudem je šlo reševanje nalog bolje. Zanimiva stvar pa se je zgodila, ko so preiskovalci dodali hrup.

**Utrujenim ljudem so se rezultati izboljšali, spočitim ljudem pa poslabšali.**

Ena možna razlaga je sledeča. Predstavljajmo si, da imajo možgani neko najboljše delovno območje. Imenujmo ga Zelena cona. To je nivo vzdraženosti v katerem opravljajo idealno delo. 

Če so pod tem nivojem, potem so prepočasni za dobro delo. Kot kuščar na mrzlo jutro, ki se počasi premika, ker ga sonce še ni dovolj segrelo. Temu recimo Siva cona. Če pa so možgani nad najboljšim nivojem vzdraženosti, potem so preveč aktivni, da bi dobro delali. Kot kuščar v pečici. Rdeča cona.

Pri utrujenih ljudeh so bili možgani na začetku v sivi coni, zato jim delo ni šlo. Ob glasbi pa se je vzdraženost dvignila v zeleno cono, kjer je delo bolj teklo. 

Pri spočitih ljudeh so bili možgani na začetku že v zeleni coni, kjer delo gladko teče. Ko so dodali glasbo pa so možgani prišli v rdečo cono in ljudje se niso mogli več dobro osredotočiti na delo.

Na sebi lahko naredimo poskus. Morda lahko na glasbo in hrup gledamo kot na nekakšno zdravilo za utrujene možgane. Naš cilj je, da izberemo primerno glasbo in možgane vzdržujemo v Zeleni coni. Če se počutimo utrujeno, si lahko predvajamo živahno glasbo. Potem pa vidimo, če nam gre delo bolje. Če se nam zdi, da nam možgani drvijo pa lahko poslušamo umirjeno glasbo, ali pa delamo v tišini.

Trenutno se sama igrava s to idejo in se nama zdi, da kar dobro deluje. Možno je, da je vse skupaj en velik placebo učinek. Ampak to niti ni pomembno. Za razliko od zdravil, ki jih ne želimo uporabljati brez utemeljenih razlogov, lahko glasbo poslušamo ves čas in se nam ne bo zgodilo nič slabega. Preizkušamo lahko različne stvari in vidimo, če nam kaj koristi.

Midva imava vedno rada [glasbo ob delu](https://www.sodobniucenjak.si/glasba-in-ucenje/). Skozi leta sva najraje poslušala glasbo iz filmov. Tam pesmi nihajo med živahnimi in razburljivimi do umirjenih, kar ustvari prijetno dinamiko.

Odkar sva odkrila to idejo pa bolj ciljano izbirava glasbo. Ko so možgani v zeleni coni, poslušava [glasbo iz filma Dune](https://www.youtube.com/watch?v=uTmBeR32GRA&ref=sodobniucenjak.si). Ta je precej umirjena. Nima močnega vpliva na vzdraženost, ampak samo doda malo zabave. Ko so možgani utrujeni, v sivi coni, poslušava[ glasbo iz igre Dustforce](https://www.youtube.com/watch?v=8%5FB8ekeZTCM&ref=sodobniucenjak.si). Ta je hitra in živahna in možgane spodbudi. Takrat imava občutek, da sva prišla bolj v zeleno cono.
### Glasba in učenje
URL: https://www.sodobniucenjak.si/glasba-in-ucenje/
Last updated: 2025-03-15T23:00:13.000Z
Stvari, ki so prijetne radi počnemo večkrat. Torej je eden izmed ciljev, če se želimo lažje spraviti k učenju to, da učenje naredimo bolj prijetno. Ena izmed stvari, s katero sva si pri tem pomagala, je glasba.

Midva sva si za učenje izbrala pesmi iz nekaterih filmov, ki so nama všeč. Naštela sva nekaj naslovov in jih dodala na playlist. Tako sva si dodala vse pesmi iz Harry Potter filmov, vse iz Lord of the Rings, The Hobbit, Jurassic Park in Pirates of the Caribbean. Vse skupaj je vzelo nekaj minut in nama služi kot spremljava ob učenju vse od takrat.

Glasba iz filmov naju spomni na tisto navdušenje, ki sva ga doživela ob gledanju filma, kar nama vlije dodatno energijo in učenje naredi bolj zabavno. Filmska glasba ima mirna obdobja, ki spremljaja počasnejše prizore, in obdobja polna energije za akcijske prizore. Takšne majhne spremembe naredijo učenje manj monotono in bolj zanimivo.

Med iskanjem dobre glasbe za učenje sva poskusila tudi z glasbo iz različnih iger, naprimer Minecraft, Pokemon, Stardew Valley,.. Hitro sva ugotovila, da naju ta glasba ni motivirala pri učenju, ampak sprožila željo, da bi šla te igre tudi igrati. Pri filmih pa tega problema nisva opazila.

Predlagava, da tudi sami poskusite najti glasbo, ki bi vam učenje naredila bolj zabavno. Če želite pa lahko poslušate najin playlist na [https://deezer.page.link/HKaSojm62e1NA1UB6](https://deezer.page.link/HKaSojm62e1NA1UB6?ref=sodobniucenjak.si).
### Kako iz nič začnemo razvijati koncentracijo - navdihi iz knjige Ultralearning
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-iz-nic-zacnemo-razvijati-koncentracijo-navdihi-iz-knjige-ultralearning/
Last updated: 2025-03-15T22:52:19.000Z
Nedavno sva naletela na knjigo [Ultralearning](https://www.goodreads.com/book/show/48803712-ultralearning?ref=sodobniucenjak.si), ki jo je napisal Scott Young.

Knjiga opisuje pristop k učenju novih stvari, ki je usmerjen v to, da znanje pridobimo v delčku časa, ki ga ljudje sicer porabijo za učenje. Ena izmed ključnih sestavin pri uspešnem učenju je osredotočenost na delo. Lahko rečemo tudi koncentracija ali fokus.

V knjigi Ultralearning je avtor razmišljanje o osredotočenosti razdelil na tri dele.

1. Začeti z osredotočenim delom
2. Vzdrževati osredotočenost na delo
3. Izboljšati kakovost osredotočenosti

Vse tri si sledijo kot stopnice. Dokler ne dosežemo prve, ne moremo na drugo. Zato bomo pogledali, kakšne nasvete ima avtor knjige za prvo stopnico. Ti nasveti govorijo predvsem o tem, kako se spraviti k delu in tam preživeti dovolj časa. Kaj lahko storimo znotraj tega časa za boljše rezultate pa je tema za drugič.

**Prva težava - Ne morem začeti.**

Young predlaga, da si rečemo “To moram delati samo pet minut, potem lahko neham”. Pogosto - po najinih izkušnjah celo vedno - je najtežji del začeti. Če pa nalogo naredimo tako majhno in enostavno, da se nam ne zdi več grozeča, je začetek dosti lažji. Midva sva uporabljala podobno metodo v obliki [2-minutne navade](https://www.sodobniucenjak.si/potrebni-sta-le-2-minuti/), ki sva jo odkrila v knjigi [Atomske Navade](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/135162115?ref=sodobniucenjak.si). Ideja je v obeh primerih enaka. Nalogo spremenimo v tako majhno in preprosto, da jo lahko dosežemo tudi na najslabši dan. 

Vprašamo se - Kaj bi zmogel tudi na najslabši dan? 

Se lahko učim 30 minut? Ne. 

15 minut? Tudi ne. 

5 minut? Morda. 

Se lahko usedem za mizo in odprem knjigo? Lahko. 

Torej začnemo na tej točki in iz nje gradimo naprej. Young je izbral točko petih minut, mi pa najdemo tisto, ki nam odgovarja. Ko uspešno premagamo prvo težavo pa se pojavi naslednja.

**Druga težava - Ko začnem, prepogosto prekinem delo.**

Tu Young predlaga metodo o kateri sva že pisala - [Pomodoro metoda](https://www.sodobniucenjak.si/pomodoro-metoda/). Če se odločimo za Pomodoro metodo, potem poskušamo slediti enemu pravilu. Nastavimo uro, ki odšteva 25 minut. V tem času ne odidemo od našega dela. Ne ustanemo od mize, ne gledamo stvari na telefonu. Če v mislih odtavamo, ostanemo za mizo pri našem delu dokler ne mine 25 minut. Potem naredimo premor, ki traja 5 minut. Po nekaj krogih pa naredimo daljši premor. Na ta način začnemo trenirati našo sposobnost koncentracije. Na začetku je lahko neprijetno in naporno, če pa vztrajamo postane lažje.

Po nekem času - morda nekaj tednih ali mesecih - pa nas lahko alarm po 25 minutah prične motiti, saj nam delo ravno dobro steče. Takrat pa si lahko zadamo višje cilje. Young predlaga, da si v koledarju označimo čas, ki bo namenjen našemu delu. Za ta čas izločimo vse stvari, ki bi nas lahko motile pri delu, da smo lahko povsem osredotočeni. Ko nam to uspe smo dosegli idealne pogoje za delo, kar se tiče naše koncentracije.

Lahko pa se zgodi, da pridemo do te točke in nam postane težko začeti, ko vemo, da moramo potem nekaj ur trdo delati. Takrat se pojavi nevarnost, da se vrnemo k prvemu problemu in sploh ne moremo začeti. 

Nasvet, ki ga ima Young je, da se enostavno vrnemo na prejšnji korak. Če je večji kos časa preveč, potem se vrnemo na Pomodoro metodo. Če je Pomodoro preveč, se vrnemo na 5 minutne intervale.

> “Ne počuti se slabo, če se moraš premakniti nazaj eno stopnjo. Nimaš nadzora nad občutki odpora ali naši želji, da se zamotimo. Ampak z vajo lahko zmanjšaš njihov vpliv.”  
>  
> Ultralearning

Med branjem knjige naju je presenetilo, kako točno je opisala tudi najine izkušnje z učenjem. Začela sva z 2-minutnimi navadami, ki so bile dovolj lahke, da sva jih delala redno. Po nekem času sva začela uporabljati [Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/) in delala v 25 minutnih intervalih s kratkimi premori. Po približno enem šolskem letu pa naju je Pomodoro metoda zmotila ravno, ko sva bila poglobljena v delo, zato sva pričela z neprekinjenim intervalom dveh ur.

Potem pa sva učenje med počitnicami prekinila za dalj časa. Ko sva se vrnila in želela delati dve uri neprekinjeno, sva čutila večji odpor. Zato sva se vrnila v Forest in pričela z 25 minutami, kar pa je steklo brez problemov. 

Ta način stopnjevanja dela nama je odlično služil in zdaj, ko sva ga videla še v tej knjigi, meniva, da je lahko koristen kot univerzalen pristop za začetek in stopnjevanje našega dela.

P.S.

Kot zanimivost - v objavi “[Koliko časa na dan želite preživeti na telefonu?](https://www.sodobniucenjak.si/koliko-casa-na-dan-zelite-preziveti-na-telefonu/)” sem napisal, da sem omejil čas na Chrome in si pripravil knjigo v aplikaciji za branje. Od takrat sem Chrome uporabljal 1h 35min na teden, namesto 3h 42min. Ebook aplikacijo pa 5h 6min namesto 0 min. Posledično sem prebral Ultralearning in iz nje pridobil veliko koristnega znanja, sicer pa bi ta čas porabil za naključno brskanje po internetu.
### Enostavna ideja za boljše učenje - v knjigo dodajmo prazne liste papirja
URL: https://www.sodobniucenjak.si/enostavna-ideja-za-boljse-ucenje-v-knjigo-dodajmo-prazne-liste-papirja/
Last updated: 2025-03-15T22:47:15.000Z
[Učenje s testiranjem](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/) je najboljši način učenja. Če se učimo tako pa moramo bolj naprezati možgane in razmišljati. To pa je naporno, zato vedno obstaja tveganje, da si bomo rekli kaj v smislu “ah saj to pa res znam, ne rabim se testirati” in bomo samo brali dalje. Iz aktivnega učenja, kjer vlagamo miselno delo, bomo tako zašli v pasivno učenje, ki je dosti lažje, a na žalost tudi dosti slabše.

Branje, podčrtovanje in prepisovanje iz knjige niso dovolj. Možgane moramo aktivirati in stvari priklicati iz spomina, če se hočemo bolje učiti in izkoristiti čas. Da bi zmanjšali verjetnost, da zapademo v pasivne metode, imava eno idejo. Preden začnemo z branjem snovi vzamemo nekaj praznih listov papirja in jih vstavimo v učbenik ali zvezek na strateških lokacijah. 

Ko se [odločimo katero snov bomo delali](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/), knjigo odpremo na te strani in malo prelistamo. Na koncu poglavja in na koncu manjših sklopov vstavimo prazne liste papirja. Potem začnemo z branjem poglavja. Ko obrnemo stran v knjigi in naletimo na list, ki smo ga prej vstavili je čas za testiranje. Takrat iz spomina napišemo čim več stvari, ki smo jih ravnokar prebrali in tako začnemo uporabljati novo pridobljeno znanje. Na naslednjo stran v knjigi nadaljujemo šele, ko se ne spomnimo več ničesar. Snov spet beremo dokler ne naletimo na naslednji prazen list papirja. To ponavljamo dokler ne predelamo snovi, ki smo si jo zadali.

Kako pogosto vstavimo liste je verjetno stvar posameznika. Tu je najbolje, da delamo poskuse, dokler ne najdemo ravnovesja, ki nam odgovarja. Ta način dela nam lahko pomaga, če se učimo za test v šoli in tudi, če samo beremo kakšno knjigo, ki se nam zdi koristna.

S testiranjem takoj začnemo uporabljati znanje in na ta način preverimo naše [razumevanje](https://www.sodobniucenjak.si/razumes-razumevanje/) in odkrijemo luknje. Potem pa jih lahko zapolnimo.

Ta metoda nam bo dala dosti boljše rezulate, če jo primerjamo s pasivnimi metodami (prebiranje, podčrtovanje in prepisovanje iz knjige). Če želimo pa znanje obdržati za dolgo časa pa jo lahko nadgradimo še s [ponavljanjem s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/).
### Vrste Anki kartic
URL: https://www.sodobniucenjak.si/vrste-anki-kartic/
Last updated: 2025-03-15T22:43:41.000Z
[Aplikacija Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) ima več vrst kartic, ki jih lahko s pridom izkoristimo. To naredimo tako, da kliknemo siv kvadratek na desni strani Type. Odpre se nam okno z različnimi karticami.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Ffec3b6d8-ea26-40ca-9b77-471c2193794f_602x671.png)

V tej objavi bova predstavila tri vrste nama najbolj zanimivih in uporabnih kartic. To so: Basic, Basic (type in the answer) in Cloze.

**Basic**

Basic oziroma osnovna kartica je v bistvu tista, ki nam jo program prednastavi, ko ga začnemo uporabljati. Je enaka fizično izdelani kartici, kjer imamo na eni strani vprašanje in na drugi odgovor. Je odlična izbira, če z Anki šele začenjate ali tudi kasneje na vaši poti.

Ko je izbran type basic, moramo v programu vpisati sprednjo stran in zadnjo stran kartice. Tako izgleda kartica med izdelavo:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F414f6200-4936-4666-a540-e65debabccf6_602x145.png)

Tako pa izgleda kartica med ponavljanjem:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F576e9c5f-7d61-4a03-8be4-d37abf47026f_602x54.png)

**Basic (type in the answer)**

Odlična izbira za kratke, enobesedne odgovore ali letnice je vrsta kartice, kjer odgovor ne ponovimo le v mislih in potem izberemo, če smo ga prav odgovorili, ampak možnost, kjer moramo ta odgovor tudi vpisati. Kartica med izdelavo izgleda enako kot izdelava osnovne kartice:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3367c352-1c8c-41b7-8684-0703a4b68449_602x148.png)

Med ponavljanjem pa pod vprašanjem dobimo okno, kamor lahko vpišemo svoj odgovor.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F862bb03a-3605-43e0-b4f6-83a1e275a49b_602x71.png)

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Ff2db54cc-9f9a-4234-9286-90f0cf7eae4f_602x58.png)

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fbf55c20c-caca-4bb1-9677-c0ffb91f684c_602x59.png)

**Cloze**

Ena izmed zelo zanimivih kartic, ki nam lahko prihrani ogromno časa med izdelavo pa je tip kartice cloze. Takšna kartica izgleda kot preverjanje znanja, kjer dopolnjujemo stavke. Med izdelavo dobimo dve okni. V prvo vpišemo naš stavek, v ekstra okno pa lahko vpišemo kakšne dodatne informacije kot je slika ali citat, ki nam lahko pomagata pri pomnjenju. To okno bo vidno šele, ko že odgovorimo na kartico. Ampak za naše osnovno delo bo dovolj, da izpolnimo le zgornje okence text.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F004f1e9c-bcc9-4ed4-87ae-a1e2214c1155_602x156.png)

Ko stavek vpišemo, moramo določene besede skriti. To storimo tako, da označimo besedo z miško in nato izberemo drugi znak z desne, ki ima ob \[..\] dodan tudi + (ali uporabimo bližnjico ctrl + shift + c). Tako dobimo prvo skrito besedo, v našem primeru je to Slovenije, ki je zdaj zapisana v oklepaju in ima pred imenom c1\. Zdaj enako naredimo z besedo Ljubljana. Če zopet izberemo \[..\] s plusom, potem se bo v oklepaju pojavil c2\. Toliko kot je različnih oznak c, toliko novih kartic smo naredili.

Če je c1 skrit:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F71196b6b-4612-4702-8e29-c3369179d8f1_602x33.png)

Če je c2 skrit:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F3a136269-bb6a-4886-ad68-64a965a2f0cb_602x25.png)

To je zelo enostaven način za izdelavo [obratnih kartic, ki imajo mnogo prednosti pri pomnjenju novih informacij in povezav.](https://www.sodobniucenjak.si/anki-obratne-kartice/)

Na ta način lahko dodamo tudi več kartic in nadaljujemo z označevanjem (c3, c4,..). Program bo vedno pokazal le eno vrsto c. Na primer le c1, ostali c ostanejo skriti. Lahko seveda tudi skrijemo več elementov naenkrat, tako da izberemo skrajno desno oznako, ki nima + (ali bližnjica ctrl + shift + alt + c). S tem dobimo spodnji primer:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1e19ff3e-eb62-4094-9064-7ae1213ce45b_602x143.png)

Obe besedi sta označeni s c1, kar pomeni, da smo ustvarili le eno kartico, ki skrije oba elementa naenkrat. Tako izgleda kartica med ponavljanjem:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F0f1f02d2-c834-4dad-ad79-cbfac7c8bc1e_602x28.png)

Za naš primer to ni pretirano koristno, vendar boste med učenjem srečali mnogo primerov, kjer vam bo takšen način prišel prav.

Midva sva največkrat uporabljala kartice tipa basic ali cloze. Katere vrste kartic pa so vaše najljubše za učenje z Anki? 🎓
### Če je pomagalo Hemingwayu, lahko tudi nam
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ce-je-pomagalo-hemingwayu-lahko-tudi-nam/
Last updated: 2025-03-15T22:41:22.000Z
[Ernest Hemingway](https://en.wikipedia.org/wiki/Ernest%5FHemingway?ref=sodobniucenjak.si) je pisanje vsak dan zaključil sredi stavka.

> Najboljši pristop je, da vedno nehaš, ko ti gre dobro in veš, kaj se bo zgodilo v zgodbi. Če to narediš vsak dan, ko pišeš roman, ne boš nikoli obtičal. To je najbolj dragocen nasvet, ki ti ga lahko dam, zato si ga poskusi zapomniti.  
>  
> Ernest Hemingway

Najtežje je začeti. Hemingway je na ta način ustvaril pogoje, da je naslednji dan lažje sedel za mizo. Ni se rabil spraševati, kaj bi ta dan pisal. Delo je dan prej zaključil z dobrimi občutki in zato lažje nadaljeval.

Če se nam naloga zdi pretežka, bodo možgani začeli iskati izgovore, zakaj ne moremo začeti. Najprej moramo nekaj pojesti, odpisati na pomembno sporočilo, sprehoditi psa, zaliti rože in še sto različnih stvari, preden lahko začnemo. Če pa upoštevamo Hemingwayev nasvet, ustvarimo pogoje za lažji začetek in tisti del naših možganov, ki nam rad nagaja, bo zadovoljen.

Pri učenju sva midva dan vedno začela z [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) karticami. Na naju je to imelo podoben učinek, kot Hemingwayev pristop, saj sva začela z lažjim delom. Vrnila sva se k snovi, ki sva jo dan prej predelala in samo sledila [jasnim vprašanjem](https://www.sodobniucenjak.si/osnova-za-dobre-anki-kartice-princip-minimalnih-informacij/), ki nama jih je dal Anki. Ko pa sva začela z delom, je bilo nadaljevati mnogo lažje.

Če nimate takoj ideje, kako to vključiti v vaše delo imava še en predlog. Zadnje čase si v [Kapitanovem dnevniku](https://www.sodobniucenjak.si/kapitanov-dnevnik/) pustiva kakšen To do, ki ga lahko na nov dan napadeva. Ko se usedeva k delu tako najprej prebereva nekaj stavkov včerajšnjih vtisov ob delu in začneva s To do, ki naju čaka od prejšnjega dneva. Na ta način se hitro vrneva v isto razpoloženje in pričneva z delom.

*Izvorni citat:*

> *The best way is always to stop when you are going good and when you know what will happen next. If you do that every day when you are writing a novel you will never be stuck. That is the most valuable thing I can tell you so try to remember it.* 
>  
> *Ernest Hemingway*
### Kako nam lahko 2 minuti beleženja razpoloženja pomagata popolnoma spremeniti življenje?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-nam-lahko-2-minuti-belezenja-razpolozenja-pomagata-popolnoma-spremeniti-zivljenje/
Last updated: 2025-03-15T22:37:45.000Z
Že nekajkrat sva brala o dobrih rezultatih dnevnega beleženja našega počutja. In tudi sama sva že večkrat razmišljala o tem, da bi z njim začela. O tematiki naju je spet navdušil video [I tracked my mood every day for one year](https://www.youtube.com/watch?v=TA4-qQ5wEns&ref=sodobniucenjak.si) (“Sledil sem svojemu razpoloženju eno leto vsak dan.”) avtorja [Matt D’Avella](https://www.youtube.com/@mattdavella?ref=sodobniucenjak.si). Video govori o tem, kako nam v bistvu zelo kratko beležnje počutja s številkami od -2 do +2 in enim stavkom o tem kaj smo tisti dan počeli, poda ogromno količino informacij, da znamo svoje življenje usmeriti v boljšo smer.

Kako se torej najlažje lotimo takšnega načina beleženja razpoloženja?

Vzamemo lahko fizičen zvezek, list papirja ali pa si naredimo tabelo v Excelu, kjer si moramo zabeležiti:

- današnji datum
- naše razpoloženje s številko (-2: grozno, -1: slabo, 0: v redu, +1: dobro, +2: odlično)
- kratek stavek ali nekaj alinej o tem, kaj smo danes počeli

Primer 1:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F948e3998-8ba2-4654-ab23-a221c794404d_678x112.png)

Primer 2:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F97433f7d-10a1-4497-b07a-dd6693663f20_678x111.png)

Že iz teh dveh kratkih primerov lahko dobimo nekaj podatkov. Kot na primer, da je naše počutje odvisno tudi od tega, kako dobro nam gre učenje. Ter da nam druženje s prijatelji dvigne razpoloženje. Mogoče vidimo, da nam že 1h druženja močno izboljša dan, kar lahko s pridom izkoristimo tudi še ob kakšnih drugih priložnostih in tudi na dneve, ko se učimo. Iz drugega primera lahko vidimo, da nam celodnevno gledanje televizije ni koristilo, saj smo se na koncu dneva počutili slabše. Ko pa smo bili naslednji dan fizično aktivni in preživeli nekaj časa z našimi najdražjimi, pa smo imeli odličen dan.

Kot vidite iz primerov nam takšno sledenje razpoloženju vzame res le 1-2 minuti dela ob večeru. Kaj bi se torej zgodilo, če svoje razpoloženje spremljamo nekaj mesecev ali eno leto? In kaj bi se zgodilo, če bi na podlagi teh podatkov potem usmerili svoje življenje v tiste stvari, ki nas najbolj osrečujejo? Kaj, če bi v primeru 2, televizijo popolnoma odstranili iz našega življenja in bi si dan raje oblikovali okrog preživljanja časa z bližnjimi in fizičnega dela zunaj, ki nas spravita v boljše razpoloženje?

To je seveda zelo poenostavljen primer in šele iz daljšega spremljanja počutja lahko dobimo boljše zaključke glede tega, kar nam dan naredi dober ali odličen. In rezultati bodo drugačni pri vsakem izmed nas. Ne pozabimo, da nekateri dnevi bodo slabi, to je narava našega razpoloženja, ki stalno malo niha. A če se osredotočimo na tista dejanja, ki nam dan naredijo resnično dober, si lahko v enem letu močno povečamo število dni, s katerimi smo zadovoljni in si dvignemo kakovost našega življenja.
### Mojca in Tomaž - uganete kdo dobi boljšo oceno?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/mojca-in-tomaz-uganete-kdo-dobi-boljso-oceno/
Last updated: 2025-03-15T22:35:37.000Z
Tomaž in Mojca tekmujeta, kdo lahko dobi boljšo oceno. Test je čez par dni. Postavila sta si izziv - vsak se lahko danes uči dve uri, potem pa nič več. Po testu bosta primerjala, kdo dobi boljšo oceno. 

Tomaž se uči tako, da dve uri bere knjigo in snov petkrat prebere. Mojca pa se uči tako, da snov enkrat prebere, potem pa zapre knjigo. Nato večkrat na prazen list papirja napiše vse kar se lahko spomni. Potem ne delata več nič in odpišeta test. Kdo mislite, da je dobil boljšo oceno? Če ste odgovorili Mojca, potem verjetno veste, kakšna supermoč je učenje s testiranjem.

O [učenju s testiranjem](https://www.sodobniucenjak.si/5-razlogov-zakaj-se-moramo-uciti-s-testiranjem/), oziroma [aktivnem priklicu](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/) sva že večkrat pisala. Vsakič sva tudi predlagala, da za to uporabljate [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/). A morda vam ta način ni všeč. Zato predlagava še en enostaven način, ki ga lahko pričnete uporabljati takoj in zagotovo boste dobili boljše rezultate - vsaj vse znanstvene raziskave in tudi najine osebne izkušnje pravijo tako. 

Vzemite prazen list papirja. Ko preberete eno poglavje zaprite zvezek ali knjigo in začnite na list pisati vse kar se lahko spomnite. Vzemite si nekaj časa in se potrudite spomniti čim več. Bolj kot se boste trudili, bolj vam bo znanje ostalo v spominu. Ko se ne spomnite več ničesar, vztrajajte še malo. Počakajte še minuto. Lahko celo uporabite štoparico in morda se spomnite še česa. Bolj kot se boste trudili, bolje je. Potem pa odprite knjigo, poglejte, če ste pozabili kakšen ključen podatek in nadaljujte z branjem. Na koncu naslednjega poglavja postopek ponovite. Če v učenje vključite samo to spremembo, boste zagotovo dobili boljše rezultate. 

Učenje s testiranjem je aktivna metoda dela - to pomeni, da se morajo naši možgani truditi. To pa tudi pomeni, da jo vidimo kot težjo in bolj naporno. A v tem trudu leži skrivnost do boljših rezultatov. 

Prebiranje snovi, podčrtovanje, izpisovanje, ustvarjanje miselnih vzorcev pa so pasivne metode. Tu možgani ne vlagajo truda. Imamo občutek napredka in delo gladko teče, zato mislimo, da snov znamo. A v resnici so ti načini mnogo slabši od aktivnih metod. 

Ko beremo raziskave, ki primerjajo učenje s testiranjem z drugimi najpogostejšimi metodami učenja, so razlike velike. Ljudje, ki se učijo s testiranjem se v istem času naučijo 50-80% več. Če bi vam nekdo ponudil čarobni napoj, s katerim bi si zapomnili 80% več snovi, bi ga zagotovo spili. Torej ni razloga, da ne bi uporabili praznega lista papirja in zelo izboljšali svoje učenje, ocene in znanje.
### Tri ključna vprašanja: Kje? Kdaj? Kako?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/tri-kljucna-vprasanja-kje-kdaj-kako/
Last updated: 2025-03-15T22:30:35.000Z
Vsi smo si kdaj zadali cilje kot so “učil se bom”, “telovadil bom” in podobno, a na koncu tega nismo naredili. 

Razlogov za to je mnogo, a ena stvar, ki jo lahko vedno naredimo in bo pomagala je Namen izvedbe (angl. Implementation intention).

Namen izvedbe je zapleteno ime za preprosto stvar. Pomeni samo, da se odločimo kdaj, kje in kako bomo nekaj počeli. Bistvo pa je v tem, da se zelo natančno odločimo.

**Če rečemo “Danes se bom učil.”, to ni dovolj dobro.** Kdaj je danes? Je to takoj zjutraj? Po zajtrku? Ko si zvečer umijem zobe? Vse to je danes. Tudi če rečemo dopoldne, ima ta del dneva veliko manjših delov.

Ko se odločamo, kdaj bomo kaj počeli, moramo biti zelo natančni, če želimo da deluje. Torej, sestavimo namen izvedbe.

**Kaj je namen izvedbe?**

V osnovi je namen izvedbe odgovor na vprašanje *Ko {nekaj}, potem {nekaj}*. Na primer:

- Ko bo ura 7, bom šel v kopalnico in si umil zobe.
- Ko pridem domov, bom v predsobi naredil 10 počepov.
- Ko pojem kosilo, bom krožnik odložil v pomivalni stroj.
- Ko grem na malico v restavracijo, si bom naročil Fit meni.

Odgovorimo na tri vprašanja - **Kje** bomo to naredili, **Kdaj** in **Kako**.

Bolj kot smo natančni, večja je verjetnost, da bo delovalo.

- Ko bo ura 8:00, se usedem za delovno mizo in odprem [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/).

Da nam cilj ne bo prevelik in se ga bi težko lotili, lahko začnemo z [2-minutno navado](https://www.sodobniucenjak.si/potrebni-sta-le-2-minuti/).

**Najine izkušnje**

Pri sebi sva opazila eno stvar, ko odgovarjava na vprašanje “Kdaj?”. Če odgovoriva s časom, recimo ob 7:00, nama pogosto ne uspe. Bolje je, če odgovoriva na primer “ko si nalijeva kavo”, “ko prideva domov”, “ko vstaneva iz postelje”. 

Primer vstajanja ali kave imava rada, ker sta primera “naravne iztočnice”. To je spet zapleten izraz za to, da rečemo, da se nekaj normalno zgodi skozi dan. Tako sva imela dolgo časa iztočnico “Ko se vstaneva iz postelje, se usedeva za mizo, odpreva Anki in narediva eno kartico.” [Najtežje je začeti](https://www.sodobniucenjak.si/pojej-zabo-takoj-zjutraj/) in tako sva lahko prebila ta led. Potem pa sva si naredila kavo in imela novo iztočnico “Ko si nalijeva kavo, se usedeva za delovno mizo in nadaljujeva Anki.”

Bolj jasno postane, če primerjamo z “umetno iztočnico”. To je lahko ura ali alarm na telefonu. Alarma ne zanima, kaj počnemo tisti hip. Ob določeni uri bo zvonil brez usmiljenja. Če gledamo TV, smo na WC ali pa je vse b.p., bo zapiskal. In pogosto nam bo samo zoprn in ga bomo enostavno ignorirali, ker takrat nismo v pravem stanju, da bi ga ubogali. Če uporabljamo naravne iztočnice pa se v ozadju možgani že malo pripravijo za to, kar sledi.

Narediti namen izvedbe je torej zelo preprosto. Odgovoriti moramo na vprašanja Kdaj? Kje? in Kako? Ko {nekaj}, potem {nekaj}.

Predlagava, da vsakič, ko si zadate nek nov cilj, začnete s tem. V mislih boste tako imeli jasna navodila, kako želite delati proti temu cilju in s tem odstranite meglene občutke negotovosti. Potem je naša naloga, samo še natančno slediti navodilom.
### Koliko časa na dan želite preživeti na telefonu?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/koliko-casa-na-dan-zelite-preziveti-na-telefonu/
Last updated: 2025-03-15T22:27:37.000Z
Midva imava včasih občutek, da telefon uporabljava več kot bi želela. Težava je v tem, da ga imava vedno pri roki in na njem počneva sto različnih stvari. Redko se zgodi, da bi bil telefon sploh v drugem prostoru kot midva. Ste kaj podobnega opazili tudi sami?

Rada imava tehnologijo in prednosti, ki jih prinese. Telefoni dandanes so odlična orodja in ne bi želela biti brez njih. Sva pa nekajkrat opazila, da na različnih napravah preživljava več časa, kot bi želela. Zato sva postala pozorna na to in začela iskati načine, kako tehnologijo uporabljati namensko. Redno preiskušava nove ideje. Nekatere se obnesejo in ostanejo, druge pa opustiva. Pisala sva že o tem, kako imava na računalnikih [različne profile](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/) glede na to kaj delava. In o tem, da včasih na telefonu uporabljava [črno-bel zaslon](https://www.sodobniucenjak.si/crno-beli-telefon/). Še eno izmed orodij, ki jih uporabljava pa je Screen time widget\*, ki ga imava na domačem zaslonu. 

*\*V slovenščini je na telefonih preveden kot Pripomoček “Čas uporabe zaslona”.*

Screen time widget prikazuje, koliko časa uporabljamo telefon v dnevu. Ideja je, da med uporabo telefona občasno opaziva, koliko časa sva tisti dan že preživela na telefonu in na katerih aplikacijah. To ne pomeni, da če vidiva, da sva tisti dan na telefonu porabila več časa kot bi želela, da telefon hitro ugasneva in skrijeva v omaro. Bolj sva pozorna na trende in tako opazujeva, kaj bi želela spremeniti.

Sam sem opazil, da v zadnjih tednih največ uporabljam Chrome, aplikacije za branje knjig pa skoraj ne uporabljam. Ker se mi zdi branje knjig boljša poraba časa, bom zato v nastavitvah omejil, koliko časa na dan lahko uporabljam Chrome. Hkrati imam aplikacijo za branje na domačem zaslonu in v njej bom pripravil nekaj knjig, ki jih želim prebrati. Prejšnji teden sem Chrome uporabljal 3h 42min. Bralnik knjig pa 0 min. Upam, da bi s temi spremembami manj uporabljal Chrome in več časa bral stvari, ki se mi zdijo koristne. Screen time widget mi bo hitro povedal, ali mi uspeva.

To je torej najin predlog - na domači zaslon si dodajte screen time widget in opazujte kako preživljate čas na telefonu. Morda opazite nekaj, kar vas moti in potem lahko naredite načrt, kako to spremeniti. 

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fd8cb8c18-2242-41ef-ba67-7495b1d91c69_461x1024.jpeg)
### Črno-beli telefon
URL: https://www.sodobniucenjak.si/crno-beli-telefon/
Last updated: 2025-03-15T22:24:32.000Z
Leta 1997 je Siemens ustvaril prvi mobilni telefon z barvnim zaslonom. Od takrat so telefoni neverjetno napredovali in zmorejo neverjetne stvari. Zato ni nič čudnega, da nam je samoumevno, da zmorejo prikazati barve. A morda nam lahko pomaga, da se vrnemo v čas preden so barve prišle na naše mobilne zaslone.

Pred nekaj leti sva iskala načine, kako bolj namensko uporabljati tehnologijo, med drugim tudi najine telefone. En izmed nasvetov, ki sva jih takrat odkrila je sledeč: 

Zaslone na telefonih nastavimo v črno-belo barvo.

Teorija je, da telefon tako postane manj privlačen in ga zato tudi manj uporabljamo. Na to temo je bilo na internetu napisanih veliko prispevkov, obstajajo pa tudi [akademski](https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2451958823000271?ref=sodobniucenjak.si) [članki](https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/03623319.2020.1737461?ref=sodobniucenjak.si), ki pravijo, da pristop deluje. Nisva se sicer spuščala v to, da bi preverjala, kako kakovostne so študije, ker lahko zelo enostavno sami preizkusimo idejo in vidimo, če nam je všeč. Če tudi sami iščete način, kako bi telefon malo manj uporabljali, si lahko torej vklopite nastavitev na telefonu in naredite mini eksperiment.

Če uporabljate iPhone se nastavitev nahaja v Settings > Accessibility > Display & Text Size > Color Filters (On) > Grayscale.

Če uporabljate Android pa se lahko nastavitev imenuje malo drugače, glede na proizvajalca. Na najinih Samsung telefonih se nastavitev nahaja v Settings > Accessibility > Visibility enhancements > Color correction (On) > Grayscale

Če želite še več nadzora pa lahko na Android uporabite aplikacijo [Gray-Switch](https://play.google.com/store/apps/details?id=com.vegardit.grayswitch&hl=en&gl=US&pli=1&ref=sodobniucenjak.si). To sva midva uporabljala v preteklosti. Z njo lahko avtomatsko izklopite črno-bel način, ko recimo uporabljate kamero, kjer želite videti barve. Ampak, da samo testirate ali vam je ideja všeč, so za začetek dovolj samo nastavitve na telefonu.

Ko sva prvič uporabljala to nastavitev se nama je zdela koristna zato sva jo uporabljala več let. Potem pa sva zamenjala telefone in nisva še iskala načina, kako jo ponovno aktivirati. V zadnjem obdobju pa imava spet občutek, da telefone uporabljava več, kot bi želela, zato naju ta ideja spet zanima.

Nekateri ljudje pišejo, da jim nastavitev zelo pomaga, drugi pa ne prenesejo telefona brez barv.

Če se odločite za ta mini poskus, bi bila zelo vesela, če nama sporočite, kakšne so vaše izkušnje. Pišete nama lahko na sodobniucenjak@gmail.com.
### Kaj se zgodi, ko pri ljudeh pohvalimo inteligenco?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kaj-se-zgodi-ko-pri-ljudeh-pohvalimo-inteligenco/
Last updated: 2025-03-15T22:20:31.000Z
Kdo bi si mislil, da je slabo, če nekoga pohvališ, da je pameten.

To pa je [ugotovitev psihologov](https://psycnet.apa.org/record/1998-04530-003?ref=sodobniucenjak.si), ki so ocenjevali, kakšen vpliv ima pohvala inteligence na otroke v primerjavi s tistimi, kjer je bil pohvaljen trud. Te ugotovitve so bile ene izmed prvih na področju razvojne miselnosti (growth mindset). Nekaj sva o tem že pisala [tukaj](https://www.sodobniucenjak.si/ali-verjames-da-zmores/).

Najprej na kratko poglejmo, kakšne so bile posledice različne pohvale pri otrocih, potem pa še, kako lahko to znanje uporabimo v lastnem življenju.

Otroci, ki so prejeli pohvalo v obliki pridevnikov - Ti si pameten, nadarjen, ustvarjalen, odličen športnik, zmagovalec… so v bodoče imeli slabše rezultate. Izbrali so tudi naloge, kjer so mislili, da lahko dobijo dober rezultat, ne pa tistih, kjer bi se naučili novih stvari. Predstavljamo si lahko, da so ustvarili povezavo - “ker sem dobil dober rezultat, so vsi videli, da sem pameten in mi to povedali.” Učenje novih stvari tako predstavlja nekakšno nevarnost, saj bi se lahko zgodilo, da na novem področju ne bi dobili dobrih rezultatov. Posledično, si lahko mislijo “Če bi dobil slab rezultat, to pomeni, da nisem pameten.”

Pri otrocih, kjer je bil pohvaljen trud - pridno si delal, vztrajal si, vložil si veliko truda, nisi se vdal… je bil učinek nasproten in so v prihodnosti imeli boljše rezultate. Otroci iz te skupine so v prihodnosti izbrali naloge, kjer bi se naučili nove stvari. Ni jih skrbelo, kakšen bo rezultat, saj niso imeli občutka, da ta določi, kako pametni so.

Preprosta sprememba, da to začnemo uporabljati v življenju je, da se osredotočimo na glagole - pridno si delal, potrudila si se, vztrajal sem itd. Izogibamo pa se pridevnikom - pametna si, nadarjen si. 

Prav pa nam lahko pride v različnih situacijah. Če smo starši, lahko s to majhno spremembo v našem obnašanju izredno pozitivno vplivamo na svoje otroke. Enako velja za učitelje. Učitelj, ki bi svoje učence pohvalil na ta način, bi bil velika pozitivna sila v življenju teh otrok. 

Mogoče najpomembnejši način, da uporabimo to znanje pa je, da ga uporabimo na sebi. Ko se lotimo stvari v prihodnosti, lahko torej pohvalimo naš trud, našo vztrajnost, vloženo delo. Če nam uspe, je to zaradi naših odločitev in truda, ne pa zaradi nekih lastnosti, ki naj bi nam bile položene v zibelko. Če pa nam ne uspe, to ni zato, ker smo neumni ali nesposobni. Pogledamo, koliko dela smo vložili in se vprašamo, kaj več lahko še naredimo, katere nove pristope lahko preizkusimo in kje lahko dobimo pomoč, vse dokler nam ne uspe.
### Kapitanov dnevnik
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kapitanov-dnevnik/
Last updated: 2025-03-15T22:18:24.000Z
V zadnjih nekaj mesecih preiskušava idejo Kapitanovega dnevnika. To je mesto kamor ob delu na projektu zapisujeva tri glavne stvari:

- Misli o projektu, načrte in opažanja
- Občutke, čustva
- To-do seznam

Odkar sva pred mnogimi leti prebrala [Getting Things Done](https://www.amazon.com/Getting-Things-Done-Stress-Free-Productivity/dp/0142000280?ref=sodobniucenjak.si), poskušava vse najino gradivo razvrstiti glede na projekt, kjer bo uporabljeno.To sva še bolj redno začela delati po tem, ko sva začela ustvarjati najine [digitalne možgane](https://www.sodobniucenjak.si/ustvarimo-digitalne-mozgane/). Ko je vse urejeno po projektih, pa je zelo enostavno dodati še Kapitanov dnevnik.

### Kaj so koristi kapitanovega dnevnika?

1. **Enostavno nadaljujemo projekt**

Midva sočasno delava na mnogih projektih. Ugibava, da enako velja tudi za vas. Dandanes se namreč redko zgodi, da imamo naenkrat samo eno obveznost. Včasih so projekti kratki in se končajo v nekaj dneh. Nekateri trajajo nekaj mesecev. Lahko pa na njih delamo več let.

En izmed najinih projektov zahteva znanje programiranja in uporabe elektronike - povezovanje žičk, diod, gumbov in podobnega. To je področje, kjer nimava veliko izkušenj in znanja ne uporabljava redno. Zato se nama je že večkrat zgodilo, da sva nekaj dni delala na projektu in se sproti naučila stvari, ki sva jih potrebovala. Potem pa sva projekt za več mesecev odložila. Ko sva ga nadaljevala, sva že vse pozabila. Tako sva se znova morala vse naučiti in minimalno napredovala na projektu. Pozabila sva tudi, kje sva delo zaključila in sva mogla iz vseh koščkov ugotoviti, kje nadaljevati. Če bi med tem projektom poznala idejo takšnega dnevnika, bi vsakič lažje nadaljevala z delom in morda bi bil danes že končan.

Dnevnik pa ni koristen samo pri dolgotrajnih projektih. Odlično služi iz dneva v dan. Ko se vrnemo k projektu na katerem smo delali prejšnji dan, lahko hitro pogledamo v zapise prejšnjega dne. Tako se spomnimo točno kje smo končali, kakšne težave in ideje smo imeli prejšnji dan in kateri to-do predmeti nas čakajo.

1. **Zapisane misli nam nudijo vpogled skozi čas**

Ko dlje časa zbiramo naše misli in občutke ob projektu, lahko opazimo vzorce. Morda si vsak dan na začetku projekta zabeležimo, da smo zaspani ob delu. Tako torej ugotovimo, da ne spimo dovolj in lahko to težavo rešimo.

Sam sem med pripravo na strokovni izpit tri dni zapored zabeležil, da me skrbi, da nimam dobrega pregleda nad snovjo. V dnevnik sem si dodal nalogo, da se posvetujem z drugo polovico Sodobnega učenjaka o [pregledu snovi](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/). Po tem sem opazil ogromno razbremenitev pri delu.

Lahko pa opazimo tudi dobre stvari. Med isto pripravo sem opazil, da mi gre [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) zelo dobro, ko sem aktivno uporabljal vsa načela o katerih sva večkrat pisala. To mi je dalo občutek samozavesti, da dobro delam in sem lažje nadaljeval z delom. Vedel sem namreč, da bom stvari, ki sem jih predelal tudi znal.

1. **Odkrijemo vzorce med projekti**

Sam sem nekaj let vse delo opravljal na iPadu. Pri mnogih projektih sem opazil, da tablica pri delu ustvarja trenje, ki ga na računalniku ne bi bilo. Enostavna opravila kot kopiraj - prilepi, pisanje, menjanje med okni in mnoga druga so bila mnogo počasnejša. In vsakič so malo po malo načenjala moje potrpljenje.

Ko se je ta vzorec ponavljal pri različnih projektih, sem se končno odločil, da tablico prodam in nadaljujem na računalniku. Ena najboljših odločitev, ki sem jih naredil.

1. **Čustva pogosto ovirajo delo - s tem jih ozavestimo**

Včasih težko opazimo, da smo pod stresom, zaskrbljeni ali, da se počutimo izgubljeno. Ko delamo na nekem zahtevnem projektu, kot je na primer učenje, pisanje, raziskovanje, nas lahko takšni občutki povsem paralizirajo in odvrnejo od dela. Ko pomislimo, da bi se spravili k delu, začutimo odpor.

Če ta čustva zapišemo, nehajo biti nekakšen oblak negotovosti v nas, ampak postanejo konkretna, oprijemljiva. Takrat spoznamo našega “sovražnika” in lahko začnemo razmišljati, kako se lotiti problema. Mogoče smo si naenkrat zadali prevelik cilj in nam pomaga, da ga razdelimo v manjše dele. Mogoče imamo občutek, da je premalo časa in moramo drugače določiti naše prioritete. Ali pa projekt prestaviti ali opustiti. Lahko pa ugotovimo, da potrebujemo pomoč. Občutkov, ki jih lahko odkrijemo je neskončno in za vsakega med nami bodo drugačni, saj vsak po svoje doživlja te stvari. Verjameva pa, da lahko pristop pomaga vsakomur.

1. **To-do predmeti so zbrani na enem mestu, v kontekstu**

Med delom bomo redno naleteli na nove stvari, ki jih moramo narediti. A če vsakič prekinemo delo, da sledimo vsaki stranski veji, ne bomo nikamor napredovali. Tako si sproti ustvarimo to-do predmete, ki jih obiščemo kasneje. Prednost dnevnika je, da vsi to-do predmeti ostanejo na enem mestu in umeščeni v kontekst, v katerem so nastali. Ko se vrnemo k njim, se lažje spomnimo, zakaj so pomembni, kako so nastali in se odločimo ali so še potrebni. Ker so na enem mestu pa zagotovimo, da ničesar ne pozabimo.

### Kako sva prišla do ideje

Idejo sva dobila, ko sva brala[ ta članek](https://betterhumans.pub/replace-your-to-do-list-with-interstitial-journaling-to-increase-productivity-4e43109d15ef?ref=sodobniucenjak.si). V njem avtor predlaga, da običajen to-do seznam združimo z dnevnikom. Vanj pišemo misli, ki se pojavljajo ob delu in naše to-do stvari. Avtorjev namen je, da hitreje in lažje prehajamo med projekti, saj misli prvega zabeležimo preden nadaljujemo z drugim, Tako pa se razbremenimo, da se bolje osredotočimo na nov projekt.

Midva sva idejo prilagodila tako, da ne narediva novega dnevnika vsak dan, ampak raje vsakemu projektu dodava svoj dnevnik. Če menjamo med projekti lahko še vedno misli prejšnjega zapišemo v njegov dnevnik. Večja prednost pa se nama zdi v tem, da nas hiter pregled dnevnika vrne v tisto stanje, kjer smo delo končali.

### Kako naj se ga lotim?

Kapitanov dnevnik si lahko ustvarite na kakršenkoli način, ki se lepo vklopi v vaš obstoječ način dela. Lahko je to datoteka na računalniku ali pa fizični zvezek. Karkoli vam je najlažje in za vas deluje. Tu so trije konkretni primeri, kako lahko to naredite:

**Beležka v digitalnih možganih**

Če ste si ustvarili digitalne možgane ali pa uporabljate beležke na telefonu, ustvarite novo beležko in jo dodajte k obstoječemu projektu. Vsakič, ko delate na tem projektu, najprej odprite beležko, zapišite datum in uro in pričnite z delom. Ko imate kakšno idejo, skrb, misel, to-do predmet ali karkoli drugega, jo zapišite v to beležko.

**Word datoteka v mapi projekta**

Lahko ustvarite tekstovni dokument na računalniku in datoteko priložite v mapo, kjer imate drugo gradivo za projekt. Če takšne mape še nimate, predlagava, da jo ustvarite. Če je vse zbrano na enem mestu, je delo mnogo lažje. Ponovno, vsakič ko začnete z delom, odprete to datoteko in naredite isto, kot zgoraj.

**Zvezek med fizičnim materialom projekta**

Če pa je vaše delo bolj fizično, lahko vzamete nov zvezek in vanj beležite stvari. Morda v garaži izdelujete pohištvo ali pa slikate na platno. Enostavno v prostor dodajte zvezek in vanj zapišite stvari, ki vam grejo vmes po glavi.

Ideja je vsakič enaka. Najbolj pomembno je, da kapitanov dnevnik prilagodite vašemu delu. Cilj je, da se čim bolj vključi v obstoječi način dela, da bo njegova uporaba enostavna. Če boste samo za njega morali odpirati nove aplikacije ali pa oditi v drug prostor po zvezek, ga verjetno ne boste uporabljali in vam ne bo koristil. Uporaba naj bo čim lažja.

Upava, da bi Kapitanov dnevnik tudi vam pomagal pri projektih.
### "Danes žal ne, moram se učiti." Ali obstaja drug način?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/danes-zal-ne-moram-se-uciti-ali-obstaja-drug-nacin/
Last updated: 2025-03-15T22:13:05.000Z
Med študijem sva pogosto rekla “Ne.” stvarem, ker sva vedno mislila, da rabiva čas za učenje. Prijateljem sva rekla, da nimava časa popoldne, saj se morava učiti. Nisva šla na izlete ali dogodke iz istega razloga. Vedno sva namreč imela občutek, da potrebujeva cel dan, da se lahko naučiva kar se morava.

Potem pa sva slučajno začela štopati, koliko časa se učiva. Začela sva namreč uporabljati [Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/), saj nama je bil prijetna motivacija za začeti z delom. Vsako drevo, ki sva ga dobila z njim, je bilo prijetna nagrada. Vmes pa je aplikacija seštevala čas vložen v učenje in kar naenkrat sva imela pred sabo številko, koliko se resnično učiva. In to ni bil cel dan. Včasih je bilo to 5 ur, včasih 3, včasih 2\. Nikoli pa cel dan.

Ko sva videla, da je v enem dnevu dovolj časa za učenje in za druge stvari, sva lahko povsem drugače začela živeti. Raje sva se potrudila koncentrirano vložiti čas v učenje in čim prej doseči tisti dnevni cilj. Preostanek dneva pa sva lahko uživala. Nehala sva govoriti ne in živela dosti bolj polno življenje izven šole.

Če vam je ideja zanimiva imava tri predloge, kako lahko začnete:

1. [Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/) \- o tej aplikaciji sva pisala že mnogokrat. Z njo sva začela in še danes jo uporabljava za različne stvari. Odlično deluje in delo naredi bolj prijetno.
2. [Toggl](https://toggl.com/?ref=sodobniucenjak.si) \- sčasoma sva si zaželela še bolj natančnega spremljanja časa in izkoristka, tako da sva pričela uporabljati tudi to aplikacijo. Zelo enostavna za uporabo, brezplačna in na voljo na vseh napravah.
3. Odprite YouTube video glasbe iz filma. Midva imava rada to iz [Lord of the Rings](https://www.youtube.com/watch?v=%5FSBQvd6vY9s&ref=sodobniucenjak.si). Ko delate, si predvajajte glasbo. Ko imate premor, jo ustavite. Na koncu dneva poglejte, koliko časa se je glasba predvajala in si to zabeležite. To je najlažji način za začeti, ne bo pa avtomatsko beležil časa skozi dneve, tedne in mesece.

Skozi študij nama je vedno bolj pomembno postalo čim bolje izkoristiti čas. Beleženje časa je bil en košček sestavljanke. Pomembno nama je bilo pa tudi, da je vložen čas prinesel čim več rezultatov, zato sva se redno učila s testiranjem in snov ponavljala samo takrat, ko je bilo potrebno.. O tem sva že večkrat pisala, zato sva tu zbrala še nekaj povezav:

- [Aktivni priklic - najboljši način učenja](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/)
- [5 razlogov zakaj se moramo učiti s testiranjem](https://www.sodobniucenjak.si/5-razlogov-zakaj-se-moramo-uciti-s-testiranjem/)
- [Kako si za vedno zapomniti kar se naučimo](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/)
- [Krivulja pozabljanja](https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/)
- [Večja produktivnost v manj časa](https://www.sodobniucenjak.si/vecja-produktivnost-v-manj-casa/)
### 5 razlogov zakaj se moramo učiti s testiranjem
URL: https://www.sodobniucenjak.si/5-razlogov-zakaj-se-moramo-uciti-s-testiranjem/
Last updated: 2025-03-15T22:11:22.000Z
Učenje je lahko zelo naporno. Včasih se zdi, da se cele dneve učimo, pa še vedno ni dovolj. Odgovor pa ni v tem, da vlagamo vedno več ur v učenje, ampak v tem, da se bolj pametno učimo. Če bi uporabljali bolj učinkovite metode, bi lahko iz vsake vložene ure dobili več.

Tu je 5 razlogov, zakaj je testiranje prava metoda za vse nas:

1. Če se učimo s testiranjem, si več zapomnimo. Učinek testiranja je dokazan znova in znova. Učenje s testiranjem je najbolj učinkovita oblika učenja. Če hočemo čas učenja čim bolje izkoristiti, se moramo učiti s testiranjem.
2. S testiranjem odkrijemo luknje v znanju. Ko moramo nekaj sami razložiti ali odgovoriti na vprašanje, lahko hitro ugotovimo kje se nam zatakne. Nato lahko hitro dopolnimo manjkajoče znanje in naslednjič uspešno odgovorimo na vprašanje. Namesto, da se nam to zgodi na izpitu, kjer potem izgubljamo točke in ocene, se to zgodi med samim postopkom učenja, kjer ni nobenih slabih posledic. Še nasprotno, z odkrivanjem lukenj je na koncu naše znanje boljše.
3. Če se testiramo, si bomo tudi med naslednjim učenjem več zapomnili. Predstavljajmo si dve skupini učencev. Obe skupini se učita isto snov petkrat. Prva skupina se uči tako, da enkrat snov prebere, drugič se testira in ta postopek ponavlja (torej Bere-testira-bere-testira-bere). Temu sledi zaključni test, ki ga ocenimo. Druga skupina se uči tako, da snov petkrat prebere (bere-bere-bere-bere-bere), temu pa sledi zaključni test. Raziskave so pokazale, da si učenci iz prve skupine zapomnijo občutno več snovi. Na končnem testu pravilno odgovorijo na skoraj 90% vprašanj, učenci iz druge skupine pa manj kot 60%. Torej prva skupina naredi izpit z zelo dobro oceno, druga skupina pa izpit za las naredi ali pa celo ne. Ne pozabimo, da obe skupini učencev porabita za učenje enako količino časa, razlika je samo v boljši metodi učenja.
4. S testiranjem znanje postane bolje organizirano. Med testiranjem, zlasti testiranjem odprtega tipa, morajo možgani sami ustvariti nek celoten odgovor. Med tem postopkom prepoznamo pomembne podatke in jih povežemo v celoto, ki je bolj trdno zapisana v naš spomin.
5. Testiranje izboljša prenos znanja na nove situacije. Pogosto je reakcija ljudi, ko slišijo za učenje s tesitranjem “to je samo piflanje, to ni pravo znanje”. Številne raziskave so pokazale, da to ne drži. V eni raziskavi so primerjali, kako uspešno se učenci naučijo prepoznati različne vrste ptic. Prva skupina je dobila slike ptic poleg katerih je pisalo kateri vrsti pripadajo. Druga skupina je videla sliko ptice brez napisa. Učenci druge skupine so nato morali odgovoriti, h kateri vrsti spadajo. Za tem, ko so odgovorili, jim je raziskovalec povedal pravilen odgovor. Potem so učencem pokazali nove slike ptic. Tisti, ki so se učili s testiranjem so bolje razvrstili nove slike ptic v pravilne vrste. Ta enostaven primer prikaže, da se znanje pridobljeno s testiranjem bolje prenese na nove situacije, kot tisto, ki je pridobljeno samo z večkratnim prebiranjem gradiva.

Testiranje je torej najbolj učinkovita metoda učenja. Zdaj lahko iz vsake vložene ure dobite več znanja kot prej in s tem boljše ocene. Če pa ste z ocenami zadovoljni, pa lahko za iste rezultate porabite manj časa in v življenju počnete še druge stvari, ki vas veselijo.
### Pomodoro metoda
URL: https://www.sodobniucenjak.si/pomodoro-metoda/
Last updated: 2025-03-15T21:53:20.000Z
**Kaj je pomodoro metoda?**

25 minut delamo, 5 minut počivamo. To štirikrat ponovimo, nato imamo daljši premor. To je bistvo Pomodoro metode. Za vsakih 25 minut si izberemo nek cilj na katerem želimo delati in nato neprekinjeno sedimo za mizo, dokler ne zazvoni alarm. Potem imamo premor, si izberemo nov cilj in postopek ponovimo.

**Kako jo delam?**

Vse kar rabimo je nek alarm, ki zazvoni po 25 minutah. Dandanes je to najlažje narediti s telefonom. Nama je bila vedno najljubša aplikacija [Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/), ker ob koncu dobimo še dodatno nagrado posajenega drevesa, hkrati pa izloči motnje na telefonu.

**Kaj so prednosti?**

Midva sva pri svojem delu opazila 3 prednosti. 

Glavna prednost za naju pri učenju je bila v tem, da je za 25 minut dela lažje zbrati motivacijo. Ta način nama zlasti zelo pomagal na začetku, ko sva gradila navado učenja, saj sva lahko zbrala voljo, da sva se lotila učenja za 25 minut. Pred tem sva vedno imela v mislih “danes se morava učiti cel dan”. To je bil vedno tako velik cilj, da se je na koncu zdel nemogoč in tako nisva naredila ničesar, ampak sva cel dan samo odlašala. Ko pa sva začela s 25 minutami, se je pogosto izkazalo, da ni bilo težko nadaljevati še dodatnih 25 minut. Ko enkrat začnemo, je pogosto lažje nadaljevati. Včasih naši možgani delujejo kot vlak - težko začnejo, a ko so v zagonu, se kar nočejo ustaviti. Prva prednost je torej, da lažje začnemo.

Druga prednost za naju pa je bila, da točno veva, kdaj sva končala. Snovi ne bo nikoli zmanjkalo in vedno nas lahko skrbi, da bi morali delati več. S to metodo pa sva imela [jasen cilj](https://www.sodobniucenjak.si/jerry-seinfeld-o-ustvarjanju-navad/) \- ko posadiva X dreves, sva za danes končala. Najprej je bila ta številka za naju majhna - eno ali dve drevesi. Neko obdobje sva jih sadila 10\. Takrat, ko je bilo največ izpitov in sva bila zelo v zaostanku. Dandanes je dovolj, če posadiva 4.

Tretja prednost, ki sva jo opazila dosti kasneje pa je, da s pogostimi prekinitvami lažje delava na najpomembnejši stvari. Ko sva si namreč naredila [pregled snovi](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/), sva imela pred seboj seznam najpomembnejših tematik. Vedela sva, če predelava najpomembnejše tematike, bova izpit skoraj gotovo zelo dobro opravila. Če v vsaki temi predelava najbolj ključne podatke, bova lahko predelala dosti več, kot če bi v vsaki šla v podrobnosti. Pogosto se nama namreč zgodi, da hočeva neko vprašanje razrešiti in padeva pregloboko v detajle.

Iščeva po večih učbenikih, akademskih člankih in na koncu lahko mine nekaj ur v iskanju odgovora. A ta odgovor je dosti manj pomemben kot gora drugega znanja, ki ga bi morala osvojiti. Če pa imamo v ozadju štoparico, ki bo zazvonila po nekaj minutah, nas zbudi iz našega globokega transa in dobimo priložnost, da razmislimo, ali najbolje uporabljamo čas.

Če se nam zdi lov za odgovorom še vedno dobra ideja, lahko nadaljujemo za novih 25 minut, če ne, se pa preusmerimo na nekaj drugega. Ko imamo omejen čas za ogromno snovi, je ta priložnost za razmislek zelo dragocena.

**Kaj so slabosti?**

Včasih je tretja prednost lahko tudi slabost. Če imamo točno določeno stvar na katero moramo biti osredotočeni, nas včasih 25 minutni alarm zmoti ravno, ko dobro pademo v delo. Takrat je to lahko zelo nadležno. Zaradi tega midva včasih to metodo opustiva in raje v Forest nastaviva čas na 2 uri v enem kosu. Spet drugič pa se k metodi vrneva. Tu ni nekih jasnih pravil kaj je vedno boljše ali slabše. Najbolje je malo eksperimentirati glede na našo trenutno situacijo.
### Kava in spanje
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kava-in-spanje/
Last updated: 2025-03-15T21:49:42.000Z
Kofein nam pomaga, da smo bolj budni in zbrani. Učinki so tako prijetni, da težko najdemo osebo, ki ne pije kave. Ali pa čaja, energijskih napitkov in številnih drugih pripravkov, ki vsebujejo kofein. Težava pa lahko nastopi, če kavo pijemo prepozno v dnevu in zaradi tega slabo vpliva na naš spanec.

Verjetno se je že vsem nam, ki pijemo kavo, kdaj zgodilo, da nismo mogli zaspati, če smo popoldne ali zvečer pili kavo. Težje pa opazimo vpliv na spanec tiste kave, ki jo spijemo prej v dnevu. Vmes namreč mine toliko časa, da ne vidimo povezave.

Kofein ima v povprečju razpolovni čas 6 ur. Ta čas je lahko sicer večji ali manjši, glede na razlike med ljudmi, ampak zaenkrat recimo, da je to povprečje. To nam pove, da se vsakih 6 ur količina kofeina v telesu razpolovi. Ko spijemo kavo je torej v telesu 100% zaužitega kofeina, nato pa:

6 ur po zaužitju - 50%

12 ur po zaužitju - 25%

18 ur po zaužitju - 12.5%

In tako naprej. Zakaj je ta podatek pomemben?

Če se vam kdaj zgodi, da težko zaspite ali pa ne morete dobro spati, pomislite na to, kdaj in koliko kave ste spili tisti dan. Morda je samo to vzrok za težave. Četrtina skodelice kave, ki jo spijemo ob 10ih zjutraj bo namreč še vedno vplivala na nas, ko gremo spat ob 10ih zvečer. Če bi videli bližnjo osebo, kako si tik pred spanjem napolni četrt skodelice kave in jo spije, bi se vam to verjetno zdela slaba ideja. Pri sebi pa tega ne vidimo, ker vmes mine toliko časa, odkar smo kavo spili.

Ugibam, da večina med vami zaradi tega znanja ne bo nehala piti kave. Jaz že vem, da je ne bom. Lahko pa zmanjšamo negativen vpliv, ki ga ima na spanje. Zato je najbolje, da uživanje kave in podobnih pijač omejimo na dopoldanski čas. Čeprav bo v našem telesu še vedno kofein, bomo morda vseeno lahko dobro spali.
### Vsak dan ima kritične trenutke - obvladajmo jih
URL: https://www.sodobniucenjak.si/vsak-dan-ima-kriticne-trenutke-obvladajmo-jih/
Last updated: 2025-03-15T21:45:53.000Z
Predstavljajmo si pohodnika na dolgem vzponu na vrh gore. Že nekaj dni hodi in se zjutraj zbudi povsem izčrpan. Želi priti na vrh. A hkrati ga že vse boli, pogreša dom in svojo družino. Vsako jutro ima torej kritični trenutek. Če želi doseči vrh hriba, mora gor. Z vsakim korakom proti vrhu je bližje cilju po katerem hrepeni že dolgo. Če je prvi korak v dnevu dol, bo moral narediti dva navzgor, da napreduje. Skupno pa že tri, da pride na isto mesto, kot če bi dobro začel. Z vsakim korakom proti dolini zapravi čas in energijo. In z vsakim korakom v napačno smer izgubi motivacijo in prepričanje, da zmore. Korak dol je lažje narediti kot gor. A, če hočemo na vrh, moramo gor. Kaj lahko naredimo v teh kritičnih trenutkih, da imamo večjo verjetnost za korak v pravo smer? In kako prepoznamo te kritične trenutke?

Tako kot pohodnik želi na vrh hriba, sva midva v zadnjih dveh mesecih želela dokončati [projekt Ginko](https://www.sodobniucenjak.si/svojim-projektom-dodelimo-tajna-imena/). In vsak dan sva imela enake kritične trenutke, kjer sva lahko izbrala korak bližje koncu ali pa številne druge lažje poti. Spet sva si pomagala z oblikovanjem okolja. Najpomembnejši trenutek za naju je bil zjutraj, ko sva začela dan. Takrat sva izločila vse druge možnosti, ki niso bile projekt Ginko. Ponovno sva na računalnikih za ta čas izklopila [Recreation Station](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/). Torej vse oblike zabave - filmi, youtube in podobno. V preteklosti sva na ta način namreč izgubila največ časa. Tokrat pa sva na telefonih izklopila še vse aplikacije, ki niso pomagale pri projektu. Razvila sva namreč navado branja knjig in drugih stvari, ki so lahko koristne in niso izguba časa, ampak v tem primeru ne pomagajo pri projektu. Nisva pa želela teh stvari povsem izgubiti za dva meseca, zato sva jih ugasnila samo v kritičnih trenutkih. Na telefonu sva vklopila nastavitev, ki je avtomatsko onemogočila stvari, ki nama v tistem trenutku niso koristile. Konkretno so to za naju Chrome, Gmail, Omnivore in Moon Reader. Aplikacij kot so YouTube, Facebook in podobno že tako nimava na telefonih, sicer bi izklopila tudi te.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F1c060e4b-2aba-41d2-a8c2-1e395ac4328b_461x1024.jpeg)

S to spremembo sva opazila ogromno razliko. Pred tem je lahko trajalo več ur, da sva začela delati na projektu Ginko. Za tem pa sva se ga lotila hitro in redno. Glede na to, da sva imela omejen čas za veliko dela, je bila to ena najpomembnejših stvari, ki sva jih naredila. Včasih nam lahko stvar, ki jo ustvarimo v nekaj minutah, neverjetno izboljša in olajša življenje. Vsak dan ima nekaj takšnih kritičnih trenutkov in zelo pomaga, če razmislimo kateri so.

Za naju so to pogosto:

\- [takoj zjutraj, ko se ustaneva](https://www.sodobniucenjak.si/najina-jutranja-rutina-ucenja/)

\- takoj, ko prideva domov

\- po kosilu

\- po večerji

V teh trenutkih ena odločitev vpliva na to, kaj bomo počeli naslednjo uro ali celo več. Če se po kosilu odločimo, da bomo gledali film, smo izbrali kaj bomo počeli naslednji dve uri. S tem pa smo izbrali, da tudi ne bomo početi nič drugega. Če se želimo učiti, ukvarjati s hobiji, telovaditi ali družiti z bližnjimi, potem tega ne moremo početi naslednji dve uri. V teh trenutkih nam torej lahko pomaga, da izločimo možnosti, ki se nam ne zdijo koristne. Olajšamo pa si lahko tiste, ki bi jih radi počeli.

S tem, ko se nam spreminja življenje, se spremenijo tudi kritični trenutki, zato moramo na vsake toliko časa ponovno razmisliti o njih. Se pa lahko nekaj minut razmišljanja in ustvarjanja sistemov obrestuje z bolje preživetim življenjem.

Aja, kako bi lahko naš pohodnik z enostavnim dejanjem zagotovil, da dan začne navzgor? Če bi imel v glavi pravilo, kjer bi takoj zjutraj vzel svojo denarnico in jo vrgel v smeri vrha, bi skoraj zagotovo pot začel v to smer.
### Jerry Seinfeld o ustvarjanju navad
URL: https://www.sodobniucenjak.si/jerry-seinfeld-o-ustvarjanju-navad/
Last updated: 2025-03-15T21:42:48.000Z
> Rekel sem ji: "Delaj samo eno uro, to je veliko."  
>  
> In je odgovorila: "Pisala bom cel dan."  
>  
> "Ne, ne boš. Nihče ne piše cel dan. Shakespeare ne more pisati cel dan. To je mučenje."

To je Jerry Seinfeld rekel svoji hčerki, ko je imela težave s pisanjem.

Pred časom sva naletela na [to podcast epizodo](https://tim.blog/2020/12/08/jerry-seinfeld/?ref=sodobniucenjak.si), kjer se Jerry Seinfeld pogovarja s Timom Ferrissom. Celoten intervju je odličen in zanimiv, a ta del nama je posebej izstopal. Seinfeld v njem govori o svojem pristopu k pisanju in posebej poudari pomen ustvarjanja sistemov in navad. Ta nasvet pa lahko prenesemo tudi na učenje ali katerikoli izziv s katerim se ukvarjamo.

> Razložil sem ji moj osnovni sistem. Če želiš pisati, si določi čas za pisanje. Vprašaj se, kako dolgo boš delala? Ne se samo usesti z mislijo "delala bom na tem problemu". To je nora oblika trpinčenja za človeške možgane.

Razmišljanje za tem pristopom nama je bilo posebej všeč, ker naju je močno spomnilo na nasvete iz knjig [Atomske navade](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/135162115?ref=sodobniucenjak.si) in [Deep Work](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/16004918?ref=sodobniucenjak.si). Ideja je, da si rezerviramo čas, da delamo na neki pomembni nalogi. To je prvi korak. Potem pa:

> Izberiva cilj, ki ga lahko dosežeš. S tem se vse začne. Tako začneš graditi sistem.  
>  
> Moraš imeti izbran čas, ko se delo konča. Če se boš usedla za mizo z nekim projektom in ne boš vmes počela ničesar drugega, moraš za to dobiti nagrado. In nagrada je, ko alarm zazvoni, si končala. Vstaneš od mize in odkorakaš, si privoščiš piškote in mleko. Končala si.

Vedno si zadamo cilj, ki ga zmoremo. Potem pa se za to delo nagradimo. To redno ponavljamo in s tem razvijemo močne navade. Hkrati pa ustvarimo ostre meje, kdaj se delo začne in kdaj konča in se s tem rešimo negotovosti, ki je tako mučna za naše možgane. Majhni uspehi se tako nabirajo in kmalu dosežemo velike stvari.

> Če imaš pogum, da se usedeš za mizo in pišeš, potrebuješ nagrado na koncu tega. In nagrada je "Konec pisanja. Odloži svinčnik"
### Samo začni
URL: https://www.sodobniucenjak.si/samo-zacni-2/
Last updated: 2025-03-15T21:38:05.000Z
*"Razpoloženje sledi dejanjem."* \- Rich Roll

[Rich Roll](https://www.richroll.com/?ref=sodobniucenjak.si) je svetovno znan atlet. Ko slišimo te besede, si v mislih predstavljamo osebo, ki je celo življenje posvetila dieti in treningu. A Rich je svoj uspeh dosegel šele po 40\. letu starosti. Do takrat se je boril z alkoholizmom in nezdravim življenjskim stilom, s svojim štiridesetim letom pa je svoje življenje posvetil telovadbi in veganski prehrani. Le dve leti kasneje je pričel dosegati izjemne dosežke na svetovnih prvenstvih atletike. Zdaj pomaga tudi drugim popolnoma preobraziti svoje življenje.

Zgornji primer je odlična motivacijska zgodba za vse naše izgovore, zakaj ne moremo doseči naših ciljev in želja. Izgovarjamo se na našo starost, čas in druge okoliščine. Največkrat vidimo le zakaj česa ne moremo doseči. S toliko razlogi, ki si jih govorimo, da nam preprečujejo naše cilje, sploh nikoli ne pomislimo, da bi naš čas raje posvetili temu, da najdemo rešitev.

*"Če nam je nekaj pomembno, bomo našli pot.*

*Če nam ni, bomo našli izgovor."* \- Ryan Blair

Odlično branje na to temo je tudi knjiga [Magija velikopoteznega mišljenja](https://emka.si/products/magija-velikopoteznega-misljenja-1?ref=sodobniucenjak.si).

Tokrat se bomo iz vidika učenja osredotočili na začetno misel avtorja Rich Roll: "Razpoloženje sledi dejanjem." Učenje je velikokrat težko pričeti in največkrat čakamo na motivacijo in dobro počutje, da z njim začnemo.

Mislimo, da se moramo počutiti motivirano preden začnemo. V resnici pa velja ravno obratno. Motivacija pride iz naših dejanj. To najlažje opazimo, ko se počutimo utrujeno, a se vseeno odpravimo na sprehod. Le po nekaj minutah zunaj ugotovimo, da se počutimo bolje. Enako velja za učenje. V resnici je učenje katerekoli nove snovi prav zabavno, saj je vsaka tema, ki se je lotimo poglobljeno, zanimiva. Zato ne čakajmo na pravo razpoloženje, preden se lotimo učenja. Samo usedimo se za mizo in začnimo. Razpoloženje in motivacija bosta kmalu sledila.
### Nagradimo se z večjo nagrado za redno opravljanje naših navad
URL: https://www.sodobniucenjak.si/nagradimo-se-z-vecjo-nagrado-za-redno-opravljanje-nasih-navad/
Last updated: 2025-03-15T21:34:57.000Z
[Nagrade so temeljni del navad.](https://www.sodobniucenjak.si/kako-so-sestavljene-navade/) Zato je pomembno, da imamo takoj po nekem opravilu nagrado, saj je ključnega pomena za preživetje navade. Midva sva uporabila majhne nagrade. Na primer: majhne suhe makarone, ki sva jih premikala iz enega kozarca v drugega, da sva imela občutek, da napredujeva. Za vsako uro učenja sva en makaron premaknila v drug kozarec. Sčasoma nama je že sam zvok makarona, ki je zadel ob stekleni kozarec, dal občutek, da sva spet nekaj dosegla. Vendar sva skozi čas dobila idejo, da bi za najine navade uporabila še večjo nagrado za določeno število teh makaronov, ki sva jih premaknila v stekleni kozarec.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F865cecd8-3c63-4650-94fa-9bbfee4efe6e_718x537.png)

*Na levi strani je število še preostalih makaronov, vsak izmed njih pa predstavlja eno uro učenja. Na desni strani pa je kozarec izletov (ang. Trip jar). Ko sva vse makarone iz leve strani premaknila v desni kozarec, je bil čas za izlet!*

Obožujeva izlete. Živiva v mestu in se pogosto počutiva utesnjeno zaradi mestnega vzdušja in pomanjkanja stika z naravo. Ker je bila vedno še kakšna snov, ki sva se jo morala naučiti, sva se redko odločila za ceodnevni izlet, saj sva imela občutek krivde, če sva čas porabljala na čem drugem kot učenju. Hkrati pa sva pogrešala celodnevne izlete in sva se počutila, da nisva živela življenja, ki sva si ga želela. Ta slaba vest je vodila do tega, da na nisva hodila na veliko izletov in sčasoma sva se počutila precej izčrpano. Po branju [knjige Atomske navade](https://jamesclear.com/atomic-habits?ref=sodobniucenjak.si) pa sva spremenila način pristopa k študiju in izletom. Uvedla sva sistem, ki nagrajuje glavno stvar, ki sva morala početi (študirati), s tisto glavno stvarjo, ki sva jo želela početi (obiskovati zanimive lokacije v naravi).

Pogosto se je težko odločiti, kdaj si vzeti odmor od dela. Običajno sva delala stvari po občutku - ko sva se počutila izčrpano ali utrujeno, sva si vzela odmor. To je bilo ponavadi že prepozno, saj sva takrat že doživljala občutek izgorelosti pri učenju. Hkrati pa so se nama vedno pojavljali občutki krivde. Zato sva se nekega dne odločila, da razmisliva o tem, kakšno ravnovesje med učenjem in počitkom se nama zdi primerno. Dogovorila sva se za določeno število ur dela, s katerim bi se nagradila s celodnevno pavzo in izletom. Nato sva v levo stekleno posodo namestila toliko makaronov, kolikor ur sva želela doseči za en izlet. Ko sva vse testenine prenesla in leve posodice v desni steklen kozarec, sva se odpravila na izlet. Nekajkrat sva morala še prilagodili razmerje med urami dela in izleti, a sčasoma sva našla ravnotežje, kjer nisva doživljala občutkov izgrelosti ali občutkov krivde, da greva na izlet. To je naredilo učenje veliko bolj zabavno in zadovoljujoče. Občutek krivde zaradi izletov je izginil, saj sva se vedno počutila, da sva si oddih zaslužila.

Pomembno je opozoriti, da si ni dobro dajati velikih nagrad, ki nagrajujejo ali spodbujajo nasprotno identiteto tiste, ki jo poskušamo zgraditi. Zato imejmo v mislih, da velika nagrada ne sme biti slaba navada, ki se ji poskušamo izogniti, ali slaba navada, ki je v nasprotju z identiteto, ki jo poskušamo zgraditi. Dobra primerjava iz knjige Atomske navade je nekdo, ki se trudi izgubiti težo in se nagradi s sladoledom za vzdrževanje diete. To sta dve nasprotni identiteti in zato se ju je dobro izogibati. Seveda pa bo izbira odvisna od vsakega posameznika, zato si vzemite malo časa in razmislite, kaj bi lahko bila vaša večja nagrada za učenje ali drugo navado, ki jo želite zgraditi.

Za kar najboljšo večjo nagrado predlagava dobro navado, ki si je želite več in ki vas navdušuje. Ta zadnji del je seveda ključnega pomena, da naša izbrana aktivnost deluje kot nagrada.[](https://modraskrinjica.substack.com/p/nagradimo-se-z-vecjo-nagrado-za-redno/comments)
### Najina jutranja rutina učenja
URL: https://www.sodobniucenjak.si/najina-jutranja-rutina-ucenja/
Last updated: 2025-03-15T21:30:18.000Z
*"Če je to edino, kar danes dosežem, ali bom zadovoljen s svojim dnevom?"* \- Tim Ferriss, avtor uspešnice [4-urni delovni teden](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/248802048?ref=sodobniucenjak.si)

Tako je izgledala najina jutranja rutina med vikendi in izpitinimi obdobji med študijem farmacije in medicine:

1. Se zbudiva
2. Pospraviva posteljo
3. Prezračiva
4. Si vzameva vsak en kozarec vode
5. Zapreva okna
6. Se usedeva za mizo in poženeva [Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/)
7. Uspešno ponoviva (vsaj) eno [Anki kartico](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/)\*
8. Po prvem sklopu ponavljanja kartic pristaviva vodo za kavo in čaj (10 minutni odmor, dokler voda ne zavre)
9. Ko sta napitka pripravljena se vrneva k mizi
10. Narediva (vsaj) eno novo Anki kartico\*
11. Ko aplikacija zazvoni, da je drevo zraslo, zaključiva z učenjem

*\*ponavadi sva ostala dlje časa, vendar je ena kartica osnovna navada, za katero sva si dala kljukico v sledilniku navad, tako da sva si dala eno kljukico za ponovitev ene kartice in eno kljukico za izdelavo ene nove kartice.*

V najini jutranji rutini sva dodala navado učenja na že obstoječo navado (se ustaneva, pospraviva posteljo in prezračiva), s čimer sva ustvarila kaskado navad in odpravila jutranje odločanje kdaj začeti z učenjem. Nato sva uporabila [dvominutno navado](https://www.sodobniucenjak.si/potrebni-sta-le-2-minuti/) oz. "mikro" navado (izdelava samo/vsaj ENO kartico) in uporabila sva [sledilnik navad](https://www.sodobniucenjak.si/sledilnik-navad/). To so vsi koncepti, omenjeni [v knjigi Atomske navade](https://www.sodobniucenjak.si/kako-so-sestavljene-navade/).

Če nismo previdni, nam učenje in druge težavne naloge lahko zapravijo celoten dan. Ker so težke, z njimi pogosto odlašamo. To napolni naš dan z občutkom krivde in občutkom, da ne počnemo tistega, kar bi morali. Prav tako je zelo utrujajoče neprestano razmišljati: "Kdaj naj s tem začnem?"

Najina jutranja rutina je bila sestavljena tako, da je bila [čim bolj minimalistična, preden začneva z glavnim projektom dneva](https://www.sodobniucenjak.si/pojej-zabo-takoj-zjutraj/). Z odstranjevanjem vseh nepotrebnih nalog sva se začnela učiti, še preden najine možgane zmotijo različne distrakcije. V nasprotnem primeru sva pogosto tudi racionalizirala in se pogajala sama s sabo, da morava najprej opraviti druge stvari in sva tako učenje odlašala do popoldneva. S tem sva si pogosto naredila najine dni veliko bolj stresne in hkrati nisva imela občutka, da bi počela karkoli drugega kot se učila.

S spreminjanjem najinih navad, da sva dajala prednost najpomembnejšim dejavnostim, sva opazila, da sva najino dvominutno navado učenja počela že kar na avtopilotu. To pa je naredilo začetek najinega dela veliko manj čustveno obremenjujoč. Negativna čustva so sčasoma izginila in pričela sva se počutiti dobro, saj sva redno začenjala in dejansko dosegala stvari, ki so nama bile pomembne.

Kakšna pa je tvoja jutranja rutina? Kdaj in kako izvajaš svojo najpomembnejšo navado dneva?
### Potrebni sta le 2 minuti
URL: https://www.sodobniucenjak.si/potrebni-sta-le-2-minuti/
Last updated: 2025-03-15T21:27:26.000Z
Knjiga [Atomske navade avtorja James Clear](https://jamesclear.com/atomic-habits?ref=sodobniucenjak.si) je ena izmed [najinih Biblij](https://www.sodobniucenjak.si/najine-biblije/), ki sva jo prebrala že večkrat. Gre za eno najinih najljubših knjig, saj v celoti razloži kako poteka proces nastanka novih navad v možganih in kako lahko ta proces izkoristimo, da si sami oblikujemo dobre navade ali pa zatremo slabe, ki nam ne služijo.

[Nasvete knjige](https://www.sodobniucenjak.si/kako-so-sestavljene-navade/) sva v celoti izkoristila, da sva si oblikovala navado učenja. Eden izmed nasvetov govori o dvominutnih navadah oziroma o temu, da moramo začeti z zelo majhno navado, ki jo moramo ponavljati nekaj mesecev preden smo pripravljeni na daljši čas. In tako sva tudi midva začela z dvema minutama učenja na dan. Ja, res! Skoraj tri mesece sva se učila le 2 minuti na dan. A to je bilo ključnega pomena, da sva razvila zelo močne navade učenja, ki se jih z veseljem lotiva.

Namen je, da najprej sploh začnemo z navado. Ko nam več mesecev uspe navado uspešno začeti, ta postane vedno lažja. Ko sva videla, da se zlahka lotiva dveh minut učenja sva po treh mesecih začela to navado stopnjevati. Najprej do 10 minut, nato pa čez nekaj tednov spet malo dlje. Danes se nama ni nikakor težko usesti za 2 polni uri učenja.

A ta prvi korak je bil ključen. Tisti dve minuti sva se usedla za mizo in pognala štoparico na telefonu. Glavni pogoj je bil in nama še danes je, da samo sediva za mizo. Ne rabiva se učiti, samo ne smeva početi ničesar drugega. In ta majhna, po besedah avtorja atomska navada, naju je pripeljala do uspešnega zaključka fakultet.

Torej, če imate težave s tem, da se ne morete začeti učiti. Začnite z dvema minutama na dan. In pri tem vztrajajte več mesecev. Če mislite, da se bodo drugi temu posmehovali, se temu lahko z lahkoto izognete s tem, da jim ne poveste koliko časa dejansko porabite na tej navadi na začetku. Ne rabite dovoljenja drugih, da začnete z malim, ki vas bo vodilo do resnično velikih ciljev.
### Svojim projektom dodelimo tajna imena
URL: https://www.sodobniucenjak.si/svojim-projektom-dodelimo-tajna-imena/
Last updated: 2025-03-15T10:28:22.000Z
Tekom naših življenj pogosto slišimo stavke kot so "Pojdi se učit." "Zakaj se ne učiš?" "Si se že učil?" od učiteljev, prijateljev, staršev, .. pravzaprav od vseh, tako pogosto, da razvijemo zelo negativno čustveno reakcijo na besedo "učenje". Sama sva jo izrekla milijonkrat "Morava se učiti." "Ne moreva, ker se učiva" ... In po tako dolgem času in toliko ponovitvah so ti stavki vsakič sprožili v naju zelo negativna čustva. Takrat sva se odločila, da bova učenju dala novo ime in bova tako odstranila sprožilec negativnih čustev.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F46894e04-81ea-4b1c-9575-2dc16d5ad869_722x475.png)

**Posadimo svoj gozd znanja.*

Zdaj to počneva tudi za vse najine nove navade in projekte. Učenje sva poimenovala "[Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/)" (*slovensko gozd*), ker sva se pričela učiti s pomočjo aplikacije Forest in ime se je preprosto prijelo. Všeč nama je bila ideja, da vsak dan posadiva novo drevo in skozi čas ustvariva svoj gozd znanja. Tako še vedno uporabljava frazo "Ready? Set? Plant!" tudi za vse druge projekte, ki jih delava s pomočjo te aplikacije. Navadila sva se reči: "Greva posadit drevo", kar se zdi veliko manj zastrašujoče kot "Greva se učit". In tako se je ta fraza obdržala.

Ko sva videla kakšno čustveno razbremenitev nama je prineslo to enostavno preimenovanje učenja, sva preimenovala tudi druge projekte v najinem življenju. Tako je pisanje najinega bloga dobilo ime "Projekt Salix", saj smo v tistem času na farmaciji ravno govorili o zdravilnih učinkih vrbe (= Salix) in tako se je ime prijelo. Pisanje magistrske naloge je dobilo ime Phoenix (slovensko feniks) in motivacijske verze na to temo.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F43ba0696-25a9-44f5-a55f-9d60fabbf78b_628x621.png)

*"Naša največja veličina ni v tem, da nikoli ne pademo, ampak v tem, da se vsakič poberemo." - Confuscious*

Takšno preimenovanje naših projektov ima tudi prednost, da lahko imena teh projektov uporabljava na najinih sledilnikih navad in drugje, brez da bi kdorkoli izmed obiskov vedel za kateri projekt gre. To je zlasti dobra novica, če teh projektov nismo še pripravljeni deliti z drugimi. Tudi če sva se kdaj v pogovoru zagovorila, sva lahko preprosto potem odgovorila: "Ah, to ni nič." in največkrat sogovorniki na tej točki izgubijo interes.

Dajanje tajnih imen projektom nam tudi pomaga, da to kar počnemo zveni veliko bolj zabavno, kot dejansko je.

In to je vse. S tajnimi imeni si naredimo naše projekte zabavne, prijetne in odstranimo negativna čustva, ki jih imamo do določenega zastrašujočega opravila. Uporabimo lahko imena rastlin, filmskih likov ali česarkoli, kar nam pride na misel in nam ta projekt naredi zabaven. Lahko je ime, ki ima skrit pomen ali povezavo s projektom (npr. uporaba tajnega imena Forest za ustvarjanje gozda znanja) ali pa je nekaj popolnoma nepovezanega.
### Povabi svojega hišnega ljubljenčka!
URL: https://www.sodobniucenjak.si/povabi-svojega-hisnega-ljubljencka/
Last updated: 2025-03-15T10:21:21.000Z
Če želimo kar najbolje izkoristiti čas za poglobljeno učenje, potem je najbolje, da imamo pri učenju čim manj distrakcij, ki bi motile našo pozornost. A tokrat pa bova govorila o drugi strani kovanca - eno izmed načel kako ustvariti navade je "Naj bo prijetno.". Eden izmed zelo prijetnih "dodatkov" je lahko tudi naš hišni ljubljenček. Mačke so še zlasti lušten dodatek, saj se rade uležejo na naše zapiske ali laptope ali pa na kakšen drug način ovirajo naše delo.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Ff3a902c9-6b6b-4a63-a823-a0e3e020b6c7_1024x768.jpeg)

Muca Mia, ki nama je večkrat popestrila učenje

Res je, da nas lahko ljubljenčki motijo med učenjem ali delom, vendar pa hkrati tudi veliko doprinesejo. Poleg tega, da dokazano zmanjšujejo stres, nam delo tudi popestrijo, saj imajo med tistim časom svoje zamisli kaj bodo počeli. Ko nam nekaj ne gre, se lahko vedno za minuto ustavimo in pobožamo našega kosmatega prijatelja, kar nas največkrat popolnoma razbremeni.
### Nastavitev na zaslonih s katero lažje zaspimo
URL: https://www.sodobniucenjak.si/nastavitev-na-zaslonih-s-katero-lazje-zaspimo/
Last updated: 2025-03-12T20:58:22.000Z
Načrt je že zelo dolgo sledeč. Ko sonce zaide in nastopi tema, je to signal za sproščanje melatonina. Ko se melatonin nabere pa je to znak, da gremo spat. Ampak ta načrt že dolgo ni bil posodobljen. Dandanes, ko sonce zaide, ne nastopi tema. Vsi si namreč prižgemo luči, gledamo televizijo, uporabljamo računalnike in nekaj centimetrov od obraza držimo telefone. Ker pa ni več teme, se sproščanje melatonina zamakne v bolj pozne ure noči in mi smo vedno kasneje zaspani.

Nihče od nas verjetno noče iti nazaj v čas pred elektriko, ko nismo imeli izbire, kdaj končati dan. Tehnologija nam omogoča, da izkoristimo večji del dneva. Z nekaj ukrepi pa lahko zmanjšamo negativen vpliv, ki ga ima tehnologija na to kdaj postanemo zaspani. Tako se lahko sami odločimo, kdaj želimo biti budni in kdaj želimo spati. Najprej smo se tako osvobodili odvisnosti na sonce, zdaj pa se lahko še negativnih posledic, ki pridejo s tehnologijo. Uporabimo čim več dobrega, slabo pa pustimo za sabo.

Svetloba torej zavira sproščanje melatonina. Ampak različni deli barvnega spektra različno močno vplivajo na ta proces. Bela svetloba je sestavljena iz večih barv. To vidimo, kadar se na nebu pojavi mavrica. Nekateri to pokažejo s prizmo, največkrat med poučevanjem fizike. Najbolje pa je prikazano na albumu The Dark Side of the Moon skupine Pink Floyd. Od vseh barv v tem spektru sproščanje melatonina najbolj zavira modra barva. V raziskavah so odkrili, da modra barva 50% močneje zavre spročanje melatonina, kot svetloba brez modre barve.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F98ee3c62-ac74-4744-823f-dd0bd5e77b4f_300x300.png)

Torej bela svetloba je sestavljena iz večih barv, med njimi je tudi modra, ki najbolj zavira sproščanje melatonina. To pa je zlasti nehvaležno zato, ker viri svetlobe, ki temeljijo na LED tehnologiji zlasti močno oddajajo modro svetlobo.To lahko opazimo tudi sami. Če ponoči vidimo koga uporabljati zaslone, bodo v temi največkrat osvetljeni v modrem odtenku.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F54be6f67-b057-47ec-acc0-1f9700e9e5db_576x1023.png)

Kaj lahko torej storimo?

O tem, kako sva najine LED žarnice prilagodila, [sva že pisala](https://www.sodobniucenjak.si/pametno-uporabimo-pametne-zarnice/). Poleg njih pa lahko spremenimo tudi naše zaslone. Na računalnikih in telefonih lahko vklopimo nastavitev, ki skozi večer zmanjša količino modre svetlobe, ki jo zasloni oddajo. Na Windows računalnikih se ta nastavitev imenuje "Night light", na najinih Samsung telefonih se imenuje "Eye comfort shield", na iPhone in iPad se imenuje "Night shift". Danes je ta nastavitev na skoraj vseh napravah že na voljo, če je slučajno ni, pa lahko uporabite [flux](https://justgetflux.com/?ref=sodobniucenjak.si). V svojih napravah jo lahko poiščete in določite ob kateri uri naj se prižge. Nama se prižge ob 21:00 na računalnikih in telefonih. Vedno pa izbereva tudi najbolj močno nastavitev učinka.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F70e8f81b-3307-4a03-9697-7feb8b79874e_1022x551.png)

V tem času filmi, slike in druge stvari izgledajo malo slabše, a nama se zdi vredno. Hitro se navadimo na spremenjeno barvo hkrati pa naredimo nekaj dobrega za [kakovosten spanec, ki nam prinese ogromno koristi v življenju](https://www.sodobniucenjak.si/spanje-in-spomin-kako-sta-povezana/).
### Spanje in spomin - kako sta povezana
URL: https://www.sodobniucenjak.si/spanje-in-spomin-kako-sta-povezana/
Last updated: 2025-03-12T20:54:16.000Z
S spanjem ustvarjamo dolgoročne spomine. Novi dogodki in podatki se čez dan zbirajo v delu možganov, ki se imenuje hipokampus. Njegova naloga je kratkoročno shranjevanje spominov. Da bi lahko spomine shranili za dlje časa pa se morajo ti premakniti v del, ki se imenuje neokorteks, ki služi kot dolgoročna shramba. Ta prenos se zgodi med spanjem.

Hipokampus si lahko predstavljamo kot vedro. Nove dogodke in podatke, ki jih srečamo čez dan pa si predstavljajmo kot vodo. Ko gremo skozi dan, počasi polnimo vedro z vodo. Včasih najdemo nekaj kapljic na listih rastlin, včasih pa vedro polnimo v potoku na katerega smo slučajno naleteli. Voda pa iz vedra stalno hlapi. Občasno pa se celo spotaknemo in nekaj vode izgubimo. Vedro namreč ni najbolj zanesljiv in varen način za prenašanje vode po svetu. Zato jo želimo čimprej iz vedra premakniti v boljši zbiralnik. Ponoči, ko spimo, se to vedro sprazni v večji sod v možganih - neokorteks. Tam je voda na varnem in vedno dostopna, ko jo potrebujemo. Mi pa lahko nov dan začnemo s praznim vedrom in veselo ponovimo zbiranje vode.

Če ne spimo dovolj, se naše vedro čez noč ne izprazni. Tako imamo na začetku novega dne manj prostora za nabiranje vode. Hkrati pa tudi ogrozimo včerajšnje delo. Voda namreč skozi nočne ure neprestano hlapi. Že od prvega koraka v dnevu pa tudi tvegamo, da bomo vse skupaj polili. Ko bo vedro polno, pred nami pa še precej dneva, bo vsa voda, ki jo dodamo za tem, izgubljena ali pa bo iz vedra izpodrinila včerajšnjo. Ta cel dan bo tako manj učinkovit, saj smo zmanjšali količino, ki jo lahko prinesemo in ogrozili vodo, ki smo jo že imeli.

Spanec je torej za nabiranje vode - ustvarjanje spominov - koristen iz dveh razlogov:

\- Če se dan pred učenjem dovolj naspimo, bomo začeli z možgani, ki imajo veliko prostora za nove informacije.

\- Če se po učenju dovolj naspimo pa bodo naučeni podatki prešli iz nezanesljive shrambe v hipokampusu v bolj zanesljivo shrambo v neokorteksu.

Učinek spanja pri pomnjenju je že mnogokrat dokazan. Ko so raziskovalci primerjali skupino ljudi, ki je spala, s skupino, ki ni, so bile razlike velike. Osebe, ki so po učenju spale, so naslednji dan lahko priklicale 20-40% več naučenih podatkov. Če si predstavljamo, da bi jih ocenjevali, je razlika v končni oceni velika.

Spanje je eno najmočnejših orodij, ki jih ljudje premoremo. To so bile samo osnove pozitivnega učinka na spomin. Poleg tega ima spanje še številne pozitivne učinke na naše počutje in zdravje. Zato se nam splača ciljati na to, da vsak dan dovolj spimo.

Midva sva v preteklosti v ta namen uporabljala [Sleep Town](https://www.sodobniucenjak.si/sleeptown-aplikacija-ki-nam-pomaga-pri-spanju/), danes pa se uspavava s pomočjo [pametnih žarnic](https://www.sodobniucenjak.si/pametno-uporabimo-pametne-zarnice/). Da naju med spanjem nič ne zmoti pa uporabljava [Do not disturb](https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti-me/).

Če vas tema spanja zanima, priporočava knjigo [Zakaj spimo, ki jo je napisal Matthew Walker](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/297304320?ref=sodobniucenjak.si).
### Kje začnemo z učenjem? Nikoli na začetku.
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kje-zacnemo-z-ucenjem-nikoli-na-zacetku/
Last updated: 2025-03-12T20:51:18.000Z
Preden sva odkrila [Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) in nasploh boljše metode učenja, sva se vedno snov začela učiti na začetku. Če nama kakšen izpit ni šel po načrtih, sva naletela na težavo, da sva do naslednjega roka večino osvojenega že pozabila, saj [ponavljanja s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/) še nisva poznala. In ko sva se zopet lotila učenja, le kje sva spet začela? Tako je, spet na začetku. Tako sva spet prebirala enako snov in komaj osvojila osnove, medtem ko se je kasnejša snov zdela kot da bova za osvojitev le-te morala premikati gore.

Nato pa sva izvedela za ta magičen nasvet: **Učenja nikoli ne začnemo na začetku.**

Zakaj? Snov na začetku pokriva osnove. To so prva poglavja, ki nam sploh predstavijo kaj so temelji nekega predmeta. Največkrat so to takšne osnove, da jih na preverjanjih najpogosteje ni. Ko pa pridemo do težje snovi, pa velikokrat opazimo, da smo osnove že pozabili ali pa ugotovimo, da jih nismo razumeli dovolj dobro. Kaj pa, če se tega lotimo drugače? Kaj če začnemo s poglavjem, ki se največkrat pojavi na preverjanjih? To poglavje najverjetneje ne bo prva snov v učbeniku ali zapiskih.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdd04460e-eb17-4a62-8d84-433166f7f806_1024x768.jpeg)

Preden poskusimo ta način se lahko zdi, da težje snovi ne bomo mogli osvojiti brez, da smo se poglobili v osnove. A se izkaže, da to sploh ni res. Učenje ni samo proces prebiranja zapiskov ali matematičnih formul. Mora potekati kot aktiven proces razumevanja snovi, ki je pred nami. Če se ga lotimo na takšen način, potem se bomo vsako snov učili tako, da bomo sproti brskali po več različnih virih. Ne razumemo novega izraza? Poiščimo ga na internetu ali v naših zapiskih. Ko razčistimo njegov pomen, si ga dodamo še v Anki. Ne razumemo nekega pojava? Ne vemo kaj pomeni kratica? Ne vemo kaj pomenijo oznake v matematični formuli? Vse te podatke lahko najdemo na prvih straneh našega zvezka, napisane na internetu, lahko pa se poslužimo tudi video razlag na to temo. Učenje naj poteka kot aktiven proces in zato prvih snovi po navadi sploh ne potrebujemo, saj bomo šele v nadaljevanju videli, kam v vsebino se vključijo ti osnovni podatki.

Zato si raje izdelajmo [svoj seznam tematik za učenje](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/) in začnimo pri najpomembnejši temi. Če za obvladovanje te tematike potrebujemo snov iz začetka učbenika ali zvezka, potem si takrat, ko jo potrebujemo, odpremo ta točno določen del in ga predelamo. Takoj bomo videli kateri podatki iz osnov so ključni za naše razumevanje kasnejših tematik. Na takšen način na koncu bolje znamo težjo snov in bolje znamo tudi čiste osnove našega predmeta.
### Ustvarimo digitalne možgane
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ustvarimo-digitalne-mozgane/
Last updated: 2025-03-12T20:47:21.000Z
Vsak dan imamo mnogo idej. Ampak redko se zgodi, da lahko te ideje v istem trenutku tudi uporabimo. In dokler ta trenutek pride, jih tudi pozabimo. Čez leto se spomnimo nekaj odličnih božičnih daril za bližnje, ko pa pride december se ne spomnimo več nobene. Vemo pa, da smo dobro idejo imeli. Ko bi si jo vsaj takrat zapisali. To je prvi korak pri ustvarjanju digitalnih možganov.

Osnovna ideja digitalnih možganov je sestavljena iz dveh delov. Prvi korak je, da vse ideje in podatke v našem življenju združimo na enem mestu. Že prvi korak je zelo dragocen, saj pomeni, da naših idej in našega znanja ne bomo več izgubili. Ko imamo enkrat vse zbrano, pa se nam odpre možnost za drugi korak. Med vsem našim znanjem lahko ustvarjamo nove povezave in s tem ustvarjamo nove stvari. Če skozi nekaj mesecev odkrijemo pet receptov za posebne jedi, jih lahko na primer uporabimo in organiziramo odlično zabavo, na kateri hrana navduši naše goste. Sam sem bil presenečen, koliko gradiva sem zbral na temo arhitekture. V življenju se nisem ukvarjal z arhitekturo, vendar sem skozi čas zbral nekaj stvari in s tem ugotovil, kaj se mi zdi pomembno pri iskanju doma v prihodnosti. Če bi želel kupiti hišo, bi zbral vse te zapiske in nepremičninski agentki dobro opisal, kaj želim. Znanje lahko povežemo na neskončno načinov, ko ga enkrat imamo.

Najbolj pomembno je, da začnemo zbirati gradivo. To je predpogoj za vse koristi, ki lahko sledijo. Sprva se sploh ne rabimo ukvarjati s tem, kako zbrano organizirati. Najprej se moramo navaditi na to, da stvari, ki se nam zdijo pomembne, ujamemo. S tem pa tudi razvijemo zaupanje, da imamo podatke v nekem sistemu. Ko zgradimo celoten sistem digitalnih možganov, bomo imeli vse naše beležke, datoteke, članke, knjige, glasovne posnetke in vse druge oblike digitalnega gradiva na enem mestu. Vendar to lahko počaka. Za začetek je najbolj pomembno izbrati mesto, kamor dodajamo nove ideje.

Rabimo beležko. Aplikacij, ki to nudijo je veliko. Verjetno najbolj popularna in zmogljiva je [Evernote](https://evernote.com/?ref=sodobniucenjak.si), vendar so nekatere funkcije plačljive. Midva uporabljava [Joplin](https://joplinapp.org/?ref=sodobniucenjak.si), ki nama dobro služi. Je pa malo bolj zahtevno urediti sinhronizacijo med napravami. Enostavna in brezplačna aplikacija pa je tudi [Simplenote](https://simplenote.com/?ref=sodobniucenjak.si). Izberemo tisto, ki nam najbolj ustreza. Namestimo jo telefon in jo dodamo na domači zaslon. Če to storimo, bo dodajanje novih beležk hitrejše in lažje. Kar pomeni, da je večja verjetnost, da bomo sistem uporabljali.

Če začnemo, se nam bo hitro začelo nabirati veliko gradiva, ki ga potem lahko povezujemo v nove stvari. Ampak najprej moramo narediti prvi korak.

Če vam je ideja digitalnih, oziroma drugih možganov všeč, predlagava, da si ogledate delo avtorja Tiago Forte.

YouTube video, kjer na kratko opiše sistem:

[I learned a productivity system for organizing life](https://www.youtube.com/watch?v=0%5F44XEVOwek&ref=sodobniucenjak.si)

Dva članka:

[Building a Second Brain: The Definitive Introductory Guide](https://fortelabs.com/blog/basboverview/?ref=sodobniucenjak.si)

[12 Steps to Build a Second Brain](https://fortelabs.com/blog/12-steps-to-build-a-second-brain/?ref=sodobniucenjak.si)

Knjiga:

[Building a Second Brain](https://www.goodreads.com/en/book/show/59616977?ref=sodobniucenjak.si)
### Ne moti me
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti-me/
Last updated: 2025-03-12T20:44:29.000Z
Naši telefoni so postali odlična orodja, a velikokrat njihovega potenciala ne izkoristimo. Eno izmed takšnih orodij na telefonu je možnost Do not disturb. Ali s kratico DND. Našli ga boste v nastavitvah (ang. Settings) vašega telefona. Na najinih telefonih se nahaja v obvestilih (ang. Notifications), vendar bodo tu razlike glede na telefon, ki ga uporabljate.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F12471376-fd2f-460a-902b-16ae1f0fd543_724x1024.png)

**Zakaj pa bi nas sploh zanimala uporaba takšne funkcije na telefonu?**

Ko je ta možnost vklopljena, bo telefon nastavljen na tiho tudi ob obvestilih aplikacij, klicih ali sporočilih. To je torej odlična funkcija, ko ne želimo, da nas zmoti obvestilo na telefonu. A ta funkcija se v osnovi lahko zdi malo preveč toga. So namreč situacije, sporočila in aplikacije od katerih želimo dobiti obvestilo tudi v času DND.

Zato pa si lahko to funkcijo prilagodimo, da ustreza nam. V nadaljevanju bova opisala, kako to funkcijo uporabljava midva. Kako sva jo uporabljala v času učenja, kako jo uporabljava za pisanje objav in za spanje.

Največkrat si te funkcije nisva želela vklopiti, saj sva želela biti dosegljiva za kakšne nujne situacije. Hitro sva ugotovila, da so le te redke oziroma jih praktično ni. Ampak vseeno pa ima funkcija DND poskbljeno tudi za vse nujne dogodke v našem življenju. Če jo kliknemo v nastavitvah in gremo pod klice in sporočila (ang. Calls and messages), si lahko nastavimo možnost ponavljajočih klicev (ang. Repeat callers) znotraj 15 min. To pomeni, če nas kdorkoli pokliče v času 15ih minut dvakrat, bo drugi klic normalno sprožil zvok telefona. Tu pa si lahko nastavimo tudi osebe, ki nas lahko v tem času vedno pokličejo. Torej že ob prvem klicu. Midva imava tu dodana naju, vsi drugi pa naju lahko dosežejo, če v 15ih minutah pokličejo dvakrat. Hkrati si lahko dodamo tudi, da med DND tudi nekatere aplikacije sprožijo zvok ob njihovem obvestilu. Midva to uporabljava tako, da ima dovoljenje za obvestila le [aplikacija Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/). V nadaljevanju bova razložila tudi zakaj.

Ko si nastavimo te nastavitve po naši meri, je uporaba DND veliko manj toga. A lahko gremo še dlje in si uporabo te funkcije avtomatiziramo v našem življenju. Na telefonih je vedno več možnosti, da si dodamo funkcije: Če se zgodi to, naredi to. To nam ponuja morje opcij za avtomatiziranje nastavitev na telefonu.

**Kako te avtomatizacije v kombinaciji z DND uporabljava midva?**

**1\. Nastavljeno imava, da se ob kliku na aplikacijo Forest, vklopi DND in ostane vklopljen, dokler je aplikacija odprta.**

Tu nam pride prav zgornja nastavitev v DND, da nam Forest lahko v vmesnem času pošilja obvestila. Na ta način nam bo aplikacija lahko poslala obvestilo, ko zraste drevo. Včasih, ko še nisva poznala te možnosti, sva vmes večkrat pogledovala na telefon, koliko časa je še preostalo. Včasih pa sva čas prekoračila, kar je tudi lahko precej moreče, še zlasti ko z navado začenjamo.

Včasih sva Forest uporabljala za učenje, danes ga uporabljava predvsem za pisanje objav na tej strani. V obeh primerih nama je uporaba te funkcije prišla zelo prav, saj želiva na teh projektih delati poglobljeno.

Za še dodatno nemoteno učenje ali delo pa si lahko telefon obrnete z zaslonom navzdol, da vas ne zmoti kakšno obvestilo, ki bo sprožilo prižig zaslona.

**2\. Nastavljeno imava, da se DND vklopi ob 22:00, da naju sporočila ali obvestila aplikacij ne motijo med spanjem.**

V kombinaciji s [pametnimi žarnicami](https://www.sodobniucenjak.si/pametno-uporabimo-pametne-zarnice/) je to zelo dober način, da si zgradimo naše navade spanja.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fbde3376f-78af-46ae-bab3-9441e43fcd8f_1024x682.png)

To je le kratek opis, kako si lahko bolje [oblikujemo svoje okolje](https://www.sodobniucenjak.si/oblikovanje-okolja-pri-ucenju/), da nas naš telefon ne moti, ampak nam pri delu ali učenju pomaga. Kako pa boste to funkcijo uporabili vi?
### Kako so sestavljene navade?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-so-sestavljene-navade/
Last updated: 2025-03-12T19:57:16.000Z
Navada je nekaj, kar redno ponavljamo. Primeri navad so umivanje zob, vožnja avtomobila, naše navade spanja, naše navade prehranjevanja, športne aktivnosti, itd.

**Zakaj pa navade sploh nastanejo?**

Nastanejo, ker naši možgani ves čas rešujejo probleme s katerimi se pogosto srečujemo. Dober primer tega je na primer stres. Ko smo pod stresom, se počutimo precej neprijetno. Zato v ozadju naši možgani ves čas iščejo rešitev, da bi se počutili bolje. Zanimivo pa je, da za en problem lahko obstaja več rešitev. Nekateri kot rešitev za stres najdemo hrano, spet drugi alkohol, nekateri si pomagajo z meditacijo in nekateri s športno aktivnostjo. Čeprav vse zgoraj naštete aktivnosti pomagajo rešiti problem stresa v danem trenutku, pa se naši možgani ne poglabljajo v to, če so za nas dobre na dolgi rok. Tako so naše navade predvsem odvisne od tega, kakšno rešitev smo našli za probleme v svojem življenju.

Dobra novica pa je, da je zgradba navad, dobrih ali slabih, enaka. In da si lahko naše stare slabe navade preoblikujemo ali pa ustvarimo nove, če vemo kako so sestavljene.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fec85a17c-252a-46c9-ae52-014d89fbb171_940x788.png)

Navade so sestavljene iz štirih delov:

1. dražljaj (ang. cue)
2. hrepenenje (ang. craving)
3. odziv (ang. response)
4. nagrada (ang. reward)

**Dražljaj**

Dražljaj je nekaj, kar sproži našo navado. To je lahko čas v dnevu, čustvovanje, predmet, ki ga vidimo, zvok, neka druga navada, ki potem sproži naslednjo in še bi lahko naštevali.

V primeru na začetku je dražljaj stres. Dražljaj pa je tudi na primer daljinski upravljalnik na mizi. Ko ga vidimo, ga vzamemo v roke in prižgemo televizijo. Tudi sama televizija je dražljaj za naše vedenje. To dandanes predstavlja velik problem, saj je prisotna praktično v vseh dnevnih sobah in celo celotna soba je zasnovana tako, da je jasno čemu služi - gledanju televizije. Potemtakem ni čudno, da se nam je tej skušnjavi velikokrat težko upreti. Dražljaj pa je tudi čokolada, ki smo jo pustili na mizi v kuhinji. Ko jo vidimo, se ji težko upremo.

**Hrepenenje**

Ko pride do nekega dražljaja pride faza hrepenenja po nagradi. Ta faza se razvije skozi čas, ko je naša navada večkrat nagrajena. Ko vidimo daljinski upravljalnik na mizi, si zaželimo prižgati televizijo in se sprostiti ob gledanju naše najljubše serije.

**Odziv**

Dražljaj in hrepenenje sprožita naš odziv.

V primeru, ko vidimo daljinski upravljalnik je odziv to, da ga vzamemo v roke, prižgemo televizijo, se usedemo na kavč in pričnemo brskati po kanalih. Odziv je torej naše vedenje za tem, ko je enkrat prisoten nek dražljaj.

**Nagrada**

Naši možgani navad ne ustvarjajo brez pomena. Ostanejo namreč le tiste navade, ki nudijo neko nagrado za naše vedenje. Če je nek odziv nagrajen, ga bomo veliko raje ponavljali.

V primeru stresa je nagrada zmanjšan stres. V primeru daljinjskega upravljalnika je to udobje in zabava ob gledanju televizije. V primeru čokolade je to tisti sladek okus, ko si vzamemo košček. Zanimivo pa je, da si kot nagrado vedno predstavljamo nekaj večjega - na primer, da bi se za uro učenja nagradili s čokolado. Tudi to je lahko oblika nagrade, vendar pa so nagrade lahko nekaj zelo majhnega. Kar si sploh ne bi predstavljali. Nagrada je na primer [križec na našem koledarju ali sledilniku](https://www.sodobniucenjak.si/sledilnik-navad/), ki kaže, da smo ta dan telovadili. Nagrada je lahko, da [prečrtamo tematiko z našega seznama za učenje](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/). Skratka nagrada je lahko tudi vse, kar nam daje občutek napredka.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8a63a553-4449-4755-9d4a-c52e9efb2fec_940x788.png)

**To je torej osnovna zgradba navad. Kako pa nam lahko to znanje pomaga pri oblikovanju naših lastnih navad?**

**Odstranjevanje slabih navad**

Če poznamo njihovo zgradbo, lahko namreč vedno zamenjamo ali odstranimo enega izmed osnovnih delov.

Lahko odstranimo dražljaj: V stanovanju nimamo čokolade. Daljinski upravljalnik pospravimo v predal. Ena možnost je tudi, da televizije sploh nimamo.

Lahko spremenimo odziv, ohranimo pa dražljaj in nagrado. Na primer, ko se počutimo pod stresom, si namesto, da si vzamemo čokolado, obujemo čevlje in se odpravimo na sprehod. Nagrada ostane - stres se bo ob sprehodu zmanjšal. Odziv pa je drugačen in tako iz slabe navade naredimo dobro.

**Oblikovanje novih navad**

Zdaj, ko poznamo vse osnovne dele naših navad, si lahko tudi sami aktivno oblikujemo nove navade. Kot primer bomo vzeli navado rednih sprehodov.

**Uvedemo dražljaj**

Če se želimo pričeti ukvarjati s športom, si lahko na vidno mesto postavimo tekaške čevlje. Po stanovanju si lahko nastavimo samolepilne listke, na katere si napišemo vzpodbudna sporočila. Na primer: *Pojdi na sprehod. Čez 3 mesece si boš hvaležen.* Ali pa: *Samo en sprehod si stran od boljšega počutja.* Vse to služi kot dražljaj v našem okolju, lahko pa si kot dražljaj damo tudi drugo navado. Na primer: Ko pridem domov iz službe in se preoblečem, si obujem tekaške čevlje in se odpravim na sprehod. Tudi ta stavek si lahko zapišemo na listek in ga nalepimo na vidno mesto. Lahko pa si kot dražljaj določimo tudi čas v dnevu: Ob 17:00 si obujem tekaške čevlje in se odpravim na sprehod. Slednje midva ne uporabljava, čeprav mnogim dobro služi. Midva pa sva ugotovila, da nama da občutek prisile, da morava ob točno določeni uri začeti neko navado. Veliko raje uporabljava druge zgoraj opisane načine, saj nama dajejo večji občutek svobode, ker najin urnik ni splaniran točno do minute natančno.

**Zamislimo si odziv**

Odziv je to, da si najprej obujemo tekaške čevlje, nato pa se odpravimo ven. Dobro je, da si vnaprej določimo kam bomo šli na sprehod, saj tako te odločitve ne rabimo sprejeti zunaj. Na začetku si zastavimo nekaj kratkega. Kot na primer krog okoli naše hiše ali 5 minutni sprehod do neke točno določene lokacije. Nato se odpravimo domov in si sezujemo tekaške čevlje.

**Dodamo si nagrado**

Ko bomo čas sprehoda podaljšali, bo nagrada postala zmanjšanje stresa, boljše počutje in več energije. Na začetku pa ni nujno, da bodo te nagrade prisotne, zato si lahko sami dodamo nagrado v obliki sledilnika navad. Ko uspešno opravimo rutino, si označimo križec. Nagrada postane naša doslednost.

**Knjige na temo navad**

To je le kratka predstavitev tega, kako so zgrajene naše navade. Če vas tematika zanima, vam toplo priporočava branje knjige [Atomske navade](https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/atomske-navade-2izdaja-p-9789612724375?ref=sodobniucenjak.si) ([Atomic habits](https://www.amazon.com/Atomic-Habits-Proven-Build-Break/dp/0735211299?ref=sodobniucenjak.si)) avtorja James Clear. Knjiga je na voljo tudi v slovenščini, predlagava, da si jo še danes [izposodite v vaši najbljižji knjižnjici](https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/301723136?ref=sodobniucenjak.si). Ne bo vam žal. Midva jo imava kupljeno v fizično obliki [v angleškem jeziku](https://www.sodobniucenjak.si/knjige-v-anglescini-ali-v-slovenscini/) in jo uvrščava med [najine Biblije](https://www.sodobniucenjak.si/najine-biblije/). Z njo sva si oblikovala najine navade učenja, navade spanja ter v tem času tudi navade pisanja objav na tej spletni strani. Knjiga ima veliko primerov in praktičnih nasvetov ter služi kot odlično orodje za oblikovanje novih navad ali pa zatiranje slabih.

Zanimivo branje na temo navad pa je tudi [Moč navade](https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/moc-navade-1799999-pr?ref=sodobniucenjak.si) ([The Power of Habit](https://www.amazon.com/Power-Habit-What-Life-Business/dp/081298160X?ref=sodobniucenjak.si)) avtorja Charles Duhigg, ki pa ima manj praktičnih nasvetov, ampak več primerov in zgodb, kako pomembne so naše navade v vsakdanjem življenju kot tudi v poslovnem svetu. To knjigo sva prebrala v času, ko na knjižnih policah še ni bilo knjige Atomske navade. Pokazala nama je zanimivo filozofijo za nastankom navad in naju nasploh navdušila za to temo.
### Knjige v angleščini ali v slovenščini?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/knjige-v-anglescini-ali-v-slovenscini/
Last updated: 2025-03-12T19:54:36.000Z
To je seveda izbira vsakega posameznika in je odvisna tudi od znanja angleškega jezika. Ampak, če predpostavimo, da nam angleščina ne dela težav, v katerem jeziku naj raje preberemo knjigo?

Sama najraje bereva knjige v angleščini, saj nama je všeč, da se v prevodu ne izgubijo misli avtorja. Nekaj časa sva si knjige izposojala v knjižnici, vendar so bile na voljo le slovenske verzije knjig. Morava priznati, da tudi v slovenščini je veliko misli in idej avtorja prišlo do naju, vendar pa še vedno raje v roke vzameva knjigo v angleščini.

Vse [najine Biblije](https://www.sodobniucenjak.si/najine-biblije/) so fizične knjige, ostale najraje prebirava kar na telefonu, včasih, ko sva imela tablico, pa sva knjige prebirala na njej. Vse pa so v angleškem jeziku.

![](https://modraskrinjica.wordpress.com/wp-content/uploads/2023/01/20230124_160124.jpg?w=1024)

Kaj je resnično boljše? To je najbolje, da vsak presodi sam zase. Midva prisegava na knjige v angleščini, vendar to ne pomeni, da je to boljša izbira za vsakega. Midva sva to ugotovila s poskušanjem – knjige sva brala tako v obeh jezikih in opazovala kako pogosto v roke vzameva vsako. Knjige v angleškem jeziku so bile za naju veliko boljša izbira, saj sva jih brala večkrat.

Kaj pa je vaša prva izbira?
### Najine "Biblije"
URL: https://www.sodobniucenjak.si/najine-biblije/
Last updated: 2025-03-12T19:52:17.000Z
1. [The life-changing magic of tidying up, Marie Kondo](https://www.amazon.com/Life-Changing-Magic-Tidying-Decluttering-Organizing/dp/1607747308?ref=sodobniucenjak.si)
2. [Spark joy, Marie Kondo](https://www.amazon.com/Spark-Joy-Illustrated-Organizing-Changing/dp/1607749726?ref=sodobniucenjak.si)
3. [Atomic Habits, James Clear](https://jamesclear.com/atomic-habits?ref=sodobniucenjak.si)
4. [The 4-hour workweek, Timothy Ferriss](https://www.amazon.com/4-Hour-Workweek-Escape-Live-Anywhere/dp/0307465357?ref=sodobniucenjak.si)
5. [The Daily Stoic, Ryan Holiday](https://www.amazon.com/Daily-Stoic-Meditations-Wisdom-Perseverance/dp/0735211736?ref=sodobniucenjak.si)
6. [Hold me tight, Sue Johnson](https://www.amazon.com/Hold-Me-Tight-Conversations-Lifetime/dp/031611300X/ref=tmm%5Fhrd%5Fswatch%5F0?%5Fencoding=UTF8&qid=&sr=&ref=sodobniucenjak.si)
### 50 odtenkov Anki kartic
URL: https://www.sodobniucenjak.si/50-odtenkov-anki-kartic/
Last updated: 2025-03-12T17:46:20.000Z
V preteklosti sva že pisala o tem, kakšna je dobra [Anki kartica](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/). Omenila sva, da je najboljša kartica tista, ki ima [jasno usmerjeno vprašanje in en jasen odgovor](https://www.sodobniucenjak.si/osnova-za-dobre-anki-kartice-princip-minimalnih-informacij/). Včasih pa je takšno težko narediti. Če moramo našteti pet stvari, je včasih naporno ugotoviti, kako se vprašati po vsaki posebej. Tako je včasih lažje narediti malo slabšo kartico, kot pa se mučiti s tem, da dosežemo ideal. Spomnimo se lahko na rek - Popolno je sovražnik dobrega. Kartica nam lahko še zmeraj odlično služi, četudi ni popolna. Kartice torej niso samo dobre ali samo slabe. Ni vse samo črno ali belo.

Anki kartice si lahko predstavljamo na spektru. Na levi strani je slaba kartica, ki ima široko zastavljeno vprašanje in dolg odgovor, ki smo ga prekopirali od nekod. Na desni strani pa je popolna kartica, ki ima ozko in jasno vprašanje in en sam kratek odgovor. Vmes pa je območje kjer se skrivajo malo slabše, malo boljše in povprečne kartice. Mnogo odtenkov sive med črnim in belim.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F6c9ad38e-70a2-4507-bd9b-b1d94b4724c9_940x788.png)

Naš cilj je, da se čimbolj približamo popolni kartici. In, kjer lahko, tudi izdelamo popolne kartice. Pogosto je to lahko enostavno. Kaj pomeni beseda Apple? Jabolko. Katero je glavno mesto Francije? Pariz. Včasih pa ni tako enostavno. Izziv so lahko [računske naloge.](https://www.sodobniucenjak.si/anki-racunske-naloge/) Ali pa odgovori, ki vsebujejo naštevanje. Idealno bi bilo, da se po vsakem podatku vprašamo posebej. Ampak nam včasih zmanjka volje ali pa nimamo ideje. Zato naredimo kartico, ki ni več idealna. Na sprektru se premakne iz desne proti levi - v sivo cono. Če je naštevanje kratko, jo bomo verjetno še vedno ponavljali brez težav. Če pa napišemo 10 podatkov, se bomo ob njo hitro spotaknili. Takrat smo se preveč približali slabemu koncu spektra.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa0637128-8e55-4761-aa6f-61cc3a74412d_661x341.png)

To je zgodnji primer kartice, ki sem jo ustvaril, ko še nisem imel toliko izkušenj z Anki. Kopirana je iz zapiskov. Ima preveč podatkov. Vprašanje ni jasno povezano z odgovorom. Še sami odgovori so med seboj nepovezani in so res samo naštevanje naključnih podatkov. Med učenjem sem jo moral večkrat ponoviti, ker sem zmeraj kaj pozabil našteti. Ta kartica mora biti razdeljena na več manjših. Ko se nekajkrat zataknemo pri eni kartici, je to znak, da jo popravimo. Mogoče še vedno ne bo popolna. Samo, da ni več tako slaba.

 Anki kartice torej obstajajo na spektru. Želimo čim boljše kartice. Hkrati pa želimo imeti občutek napredka. Naša naloga je najti ravnovesje. Izdelava kartic je tako neke vrste ustvarjalni proces. Dovoljeno je, da eksperimentiramo. Zmeraj lahko popravimo kartice, ki nam delajo težave. Eno pravilo, ki se nama vedno zdi koristno pa je - [kartice ustvarimo z lastnimi besedami](https://www.sodobniucenjak.si/nasvet-za-anki-kartice-napisi-s-svojimi-besedami/). To je namreč eden izmed ključev, da naučeno tudi [razumemo](https://www.sodobniucenjak.si/razumes-razumevanje/).
### Nasvet za Anki kartice – napiši s svojimi besedami
URL: https://www.sodobniucenjak.si/nasvet-za-anki-kartice-napisi-s-svojimi-besedami/
Last updated: 2025-03-12T17:42:48.000Z
Ko začnemo gledati na Anki kot Upload funkcijo za možgane, lahko postane mikavno, da vanj prilepimo vse na kar naletimo. Potem si mislimo, da to samo ponavljamo in bomo vse znali. To lahko hitro ustavi naš napredek, saj ne razumemo, kaj smo na kartice dodali. Skozi takšne kartice se prebijamo zelo počasi. Ne vemo kaj moramo povedati, kam snov sodi in kaj sploh pomeni. Zato ni dovolj (no, mogoče je dovolj, a ni ne koristno ne prijetno), da si snov na pamet zapomnimo. Ključno je, da stvari razumemo.

Če nekaj razumemo, si bomo to dosti bolje zapomnili. Če znanje v glavi predelamo in ga nato izrazimo z lastnimi besedami, smo lahko bolj prepričani, da ga razumemo. Če poskušamo nekaj razložiti ugotovimo tudi, kje se nam razlaga zatakne. Tam je torej področje, ki ga ne razumemo dovolj. In tja lahko osredotočimo naše nadaljnje učenje.

Pri izdelavi kartic lahko to uporabimo tako:

1\. Najprej neko novo znanje preberemo.

2\. Nato si postavimo vprašanja, ki preverjajo stvari, ki smo jih ravno prebrali.

3\. Na koncu pa iz glave napišemo odgovore z lastnimi besedami.

4\. Če glede česa nismo prepričani, lahko odgovor preverimo v gradivu. Potem pa ga, ponovno z lastnimi besedami, dopolnimo.

Na ta način že takoj na začetku uporabljamo aktivni priklic, da se spomnimo prebranega in si postavimo vprašanja. Potem pa z lastnimi besedami ustvarimo odgovore kar takoj preverja naše razumevanje prebrenega. Takšne kartice so dosti lažje za ponavljanje, hkrati pa nam pomagajo ohraniti znanje, ki ga dejansko razumemo.
### Osnova za dobre Anki kartice – Princip minimalnih informacij
URL: https://www.sodobniucenjak.si/osnova-za-dobre-anki-kartice-princip-minimalnih-informacij/
Last updated: 2025-03-12T17:47:40.000Z
Princip minimalnih informacij je ključno vodilo pri ustvarjanju Anki kartic.

Princip pravi, da enostavna vprašanja z enostavnimi odgovori vodijo v dosti boljše pomnjenje, kot pa vprašanja, ki zahtevajo kompleksne odgovore. O tem smo že nekaj povedali [v tem članku](https://www.sodobniucenjak.si/kaksna-je-dobra-flash-kartica/), nismo pa še omenili imena tega načela.

Po občutku se mogoče zdi bolje, da damo na eno kartico malo daljši odgovor in imamo tako manj kartic. Vendar bomo takšne kartice počasneje ponavljali in večkrat se bomo zmotili.

Bolje je narediti mnogo več kratkih kartic. Takšne lahko ponavljamo dosti hitreje in še bolj pomembno z dosti manj napakami. Tako ne zapravljamo časa in se čim bolj učinkovito učimo.

Posledično pa nam ostane čas še za druge stvari v življenju (ali, če kdo čuti potrebo, za več učenja).
### Kakšna je dobra flash kartica?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kaksna-je-dobra-flash-kartica/
Last updated: 2025-03-12T17:39:27.000Z
Na vsaki kartici mora biti jasno, kaj vprašanje zahteva od nas. To najlažje dosežemo tako, da kartica vsebuje samo en podatek oziroma en odgovor. 

Primer slabega vprašanja bi bil “Opiši EKG”. Odgovori so lahko “Je naprava, ki meri…” Lahko je odgovor “Je meritev srčne aktivnosti…” Ali pa “Je sestavljen iz P vala, QRS kompleksa…”

Problem nastane, ko čez nekaj dni, tednov ali mesecev ponavljamo kartice in ugotovimo, da sploh ne vemo, kakšen odgovor pričakuje vprašanje. Ko ponavljamo takšno kartico in si prikažemo odgovor, vidimo, da bi morali povedati nekaj čisto drugega. Zato moramo kartico ponoviti, kar nas lahko spravi v slabo voljo. To je zlasti opazno takrat, ko bi odgovor sicer vedeli, a nas vprašanje zavede.

Takšno vprašanje moramo bolj usmeriti. Na primer: Ena kartica ima vprašanje “Kateri valovi so prisotni v normalnem EKG zapisu?”, druga “Kateri je prvi val?,”, tretja “Kaj nam pove QRS kompleks…”

Namesto enega širokega vprašanja, si lahko postavimo deset (ali več) bolj usmerjenih. Takšne kartice tudi dosti hitreje ponavljamo. Med najinim učenjem sva ugotovila, da lahko v času, ki je potreben za 10 slabih kartic, bolje ponoviva 100 (dobesedno) kakovostnih kartic. Pri tem ne pride do nepotrebnega odgovarjanja na “napačna vprašanja”, zato je lahko učenje dosti bolj uspešno.

Široka vprašanja moramo razčleniti na podvprašanja. Vprašanja morajo biti zastavljena tako, da je jasno kakšen odgovor pričakujejo. Dostikrat pa se lahko zanesemo tudi na lasten občutek. Če nam neka kartica povzroča preglavice in veliko trenja, jo spremenimo.
### Pareto in 80/20 analiza
URL: https://www.sodobniucenjak.si/pareto-in-80-20-analiza/
Last updated: 2025-03-12T17:36:08.000Z
Večkrat sva že pisala o Paretovem načelu in o najinem pristopu k novemu predmetu glede na to načelo. Uporabljamo ga lahko v mnogih situacijah v življenju. Z njim ugotovimo, kje bo naše delo naredilo največ dobrega. Pogosto se namreč zgodi, da ni vse delo enako pomembno. S tem načelom pa smo vedno pozorni na to, kje bo enota našega dela prinesla največje rezultate. Še eno orodje, ki nam pri tem lahko pomaga, je 80/20 analiza. To opiše avtor Richard Koch v knjigi The 80/20 Principle. Ta nam pride prav, kadar imamo večjo količino podatkov in želimo ugotoviti, kje v njih se skriva Paretovo načelo. To vse skupaj zveni malo abstraktno, tako da bi nam pomagal konkreten primer.

Avtor v knjigi uporabi primer stotih ljudi, ki pijejo pivo. Imena napiše v seznam in jih razporedi po tem, koliko piva spijejo. Tisti, ki spijejo največ, so na vrhu seznama. Tisti, ki spijejo najmanj, pa na dnu. Janez recimo spije 30 piv na teden, Polde 15 in Franci 3\. Tako vpišemo vse ljudi, za katere želimo izvesti analizo. Torej so v prvem stolpcu imena, v drugem pa število piv, ki jih spijejo. Na koncu lahko seštejemo koliko piva spijejo vsi skupaj. Potem vidimo, koliko piva spije 20% ljudi na vrhu seznama oz koliko ljudi spije 80% piva.

Kaj pa je korist tega? Če smo v vlogi osebe, ki oglašuje in prodaja pivo, se bomo osredotočili na tistih 20% ljudi, ki spijejo največ piva. Preostalih 80% ljudi pa lahko ignoriramo, saj prinesejo manj k dobičku. Tako bi porabili manj denarja za oglaševanje, še vedno pa dosegli večino prodaje. Če smo v vlogi osebe, ki skrbi za javno zdravje se prav tako lahko osredotočimo na tiste, ki spijejo največ. Ti ljudje bodo imeli največje tveganje za škodo, ki nastane s tem, ko uživajo veliko alkohola. Glavna korist te analize je v tem, da svoje delo osredotočimo tja, kjer bo imelo največji vpliv.

Kaj so še primeri, kjer bi lahko uporabili to analizo? Vprašamo se lahko na primer:

Katere stvari, ki jih počnem v vsakdanjem življenju, onesnažujejo okolje?

Teh stvari je ogromno. Vozimo avtomobile, uporabljamo embalažo, stvari za enkratno uporabo, kupujemo uvožene izdelke… Če bi nadaljevali, bi verjetno hitro našteli vsaj sto stvari. Teh je preveč, da bi jih imeli v glavi in spremljali čisto vsako. Lahko pa malo raziščemo, koliko posamezna stvar prispeva k temu. Kaj sestavlja 80% onesnaževanja? Katere so torej tiste, kjer lahko naredim največ dobrega z najmanj truda?

Kaj naj se učim za maturitetno preverjanje pri matematiki?

Maturitetne pole iz matematike gredo mnoga leta nazaj. Tako imamo na voljo več sto nalog, ki so že bile na maturi. Naloge razvrstimo po snovi iz katere so. Razvrstimo snov od največkrat pojavljajoče do najmanj. Pogledamo katere teme sestavljajo večji delež vprašanj. Pri učenju največ truda posvetimo tem temam in s tem močno povečamo verjetnost za uspeh.

Takšnih primerov je ogromno. Paretovo načelo in takšna analiza nam lahko pomagata, da gremo skozi vse zapletene situacije v življenju bolj premišljeno. S tem pa bolje porabimo našo energijo in naš čas.
### Pametno uporabimo pametne žarnice
URL: https://www.sodobniucenjak.si/pametno-uporabimo-pametne-zarnice/
Last updated: 2025-03-12T17:32:40.000Z
*"Oblikovanje okolja nam omogoči, da prevzamemo nadzor in postanemo arhitekti lastnega življenja. Bodimo oblikovalci sveta okoli nas in ne le udeleženci v njem."* \- James Clear, avtor knjige Atomske navade

Odkar sva prvič prebrala knjigo [Atomske navade](https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/atomske-navade-2izdaja-p-9789612724375?ref=sodobniucenjak.si), sva postala navdušena nad idejo oblikovanja svojega okolja. Velikokrat želimo spremembe uvesti na silo in takšne spremembe se le redko ohranijo dolgo časa v našem življenju.

Danes bi z vami želela deliti najino uporabo pametnih žarnic za boljše spanje. Več kot dve leti nazaj sva si omislila dve pametni žarnici, ki sva jih namestila v spalnico in dnevno sobo. Kar sva z njimi želela doseči, je okolje, ki naju podnevi spodbuja k ustvarjanju, v večernih urah pa počasi uspava.

Lepota takšnih žarnic je, da si na njih lahko nastavimo avtomatske časovne intervale, ko so prižgane in intenziteto te svetlobe. Tako si pozimi velikokrat od 16\. ali 17\. ure naprej avtomatsko nadomeščava dnevno svetlobo, da nama ustvari občutek, da je še vedno dan. Trenutno pa nama služijo, da se v večernih urah svetloba postopoma zmanjšuje, dokler se ob 22\. uri ne ugasnejo v celoti. Obiski so vedno zanimivi.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F618479ca-bd72-4bfa-a44a-459cca252cc7_940x788.png)

**Zakaj nam torej pametne žarnice lahko pomagajo pri uravnavanju spanja?**

Ko ni prisotne svetlobe, se v možganih sprošča hormon imenovan [melatonin](https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6057895/?ref=sodobniucenjak.si). Ta hormon je ključnega pomena za spanje. Ob prisotnosti svetlobe, torej podnevi, je sproščanje tega hormona onemogočeno in zato ob svetlobi precej težje zaspimo. Ker smo postali zelo razvita družba, pogosto pozabimo, da se naša biologija ni veliko spremenila. In tako zapostavljamo ključna in enostavna načela, ki so nam lahko v veliko pomoč pri našem zdravju in počutju. Ob večerih se pogosto znajdemo za zasloni in s prižganimi lučmi. To pa zavira naše naravne mehanizme za spanje. Poenostavljeno povedano: Za spanje potrebujemo temo. In tu nam lahko priskočijo na pomoč pametne žarnice, saj nam v različnih letnih časih lahko omogočijo podoben ritem budnosti in časa spanja navkljub zunanjim spremembam v svetlobi.

Če vas zanima uporaba pametnih žarnic, je tu [povezava do žarnic, ki sva jih nekaj let nazaj kupila midva za 25 eur](https://www.enaa.com/pametne-zarnice/pametna-wifi-zarnica-eufy-lumos-by-anker-t1013321?ref=sodobniucenjak.si). Danes stanejo še manj. Uporabljava jih že več let in delujejo brez težav. Poleg tega te žarnice omogočajo časovne nastavitve jakosti in barve svetlobe ter uporabo z aplikacijo na telefonu. Če si jih želite nastaviti na podoben način kot midva, pa prilagava še najine trenutne časovne nastavitve (v aprilu):

18:00: 100% svetloba  
20:00: 30% svetloba  
21:30: 1% svetlobe  
22:00: žarnici se ugasneta

Obe žarnici imata enake nastavitve, ves čas je barva svetlobe nastavljena na toplo belo.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa8dc0457-3213-41e6-addd-1e9c8735ff60_478x1024.jpeg)

Ob 22\. uri uporabljava le še svetilke na telefonu na najnižji jakosti. Takšno okolje pa nas hitro uspava. Ob isti uri se nama sinhrono ugasnejo tudi najini prenosni računalniki in večina aplikacij na telefonih ni več dosegljivih. A to je že druga zgodba.
### Anki zmanjša stres
URL: https://www.sodobniucenjak.si/anki-zmanjsa-stres/
Last updated: 2025-03-12T17:30:24.000Z
Ko sva nekaj časa uporabljala[ Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/), sva opazila nekaj nepričakovanega - učenje nama je postalo manj stresno. Nekaj časa sva razmišljala zakaj. Ugotovila sva, da nama zmanjša občutek negotovosti.

Negotovost je občutek, ki povzroča veliko trpljenja in stresa. Ljudje jo zelo težko prenašamo. To dobro prikaže ta primer: Ljudje, ki čakajo na odgovor, ali imajo kakšno bolezen ali ne, živijo v stanju hude negotovosti. Ko prejmejo rezultate in izvejo, da so bolni, so pogosto olajšani. Čeprav je to slab rezultat, se počutijo bolje. Samo, da niso več v negotovosti.

Ta občutek se pojavlja v vseh področjih življenja. Zelo pogosto tudi pri učenju. Kaj naj se učim? Ali si bom vse zapomnil? Kaj če nimam dovolj časa? Bo to na izpitu? Ali se učim pravo stvar? V glavi se nam neprestano pojavljajo dvomi. Anki nam lahko veliko teh skrbi odstrani iz življenja.

Anki si lahko predstavljamo kot Naloži (upload) gumb za možgane. Kar damo vanj bomo znali. Seveda, če kartice redno ponavljamo. Kar dodaš v Anki, to znaš na izpitu. Ta misel je precej močna. Naša naloga je samo, da izberemo, [kaj bomo dodali v Anki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/). Potem pa kot robotek sledimo navodilom programa. Tudi samo ponavljanje kartic postane zabavno. Pri vsaki kartici imamo jasno vprašanje - znaš ali ne znaš? Brez dvoma se odločimo in kartice ponavljamo, dokler jih ne zmanjka. Potem pa smo končali. Nobenih dvomov, ali smo naredili dovolj ali ne. Ko kartic zmanjka, smo končali. Ko pride dan ocenjevanja, pa bomo znali dovolj, da test opravimo.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F6ff7f043-814e-42a7-ab88-1b2fa5366479_438x236.png)

Učenje je najpogosteje samotno. Sami sedimo za knjigo in imamo občutek, da smo edini, ki nam je težko. Obstaja pa en trenutek, kjer vidimo, da imajo vsi vrstniki iste težave. To so tiste zadnje minute pred preverjanjem znanja. Ko z vsemi sošolci stojimo na hodniku pred učilnico in čakamo, da se začne. Včasih sva tik pred izpitom panično obračala liste zapiskov ali brala pdfje, da bi dodala še zadnji košček znanja ali pa se spomnila enega kritičnega podatka preden se začne pisanje. In nisva bila edina. Številni sošolci so tik pred izpitom v rokah držali zapiske in poskušali izkoristiti še nekaj zadnjih trenutkov. V tem času se pogosto pokaže, kako stresno je učenje in testiranje za vse nas. Kako smo vsi prestrašeni in v dvomih.

Potem pa sva opazila spremembo. Ko Anki nekaj časa uporabljamo, mu pričnemo zaupati. Ugotovimo, da se stvari res spomnimo, ko jih potrebujemo. Rešimo se strahu in negotovosti in misli kot so “A še znam tisto, kar sem se zadnjič učil?”. Številni vrstniki so tako še vedno pred izpitom obračali zapiske. Midva pa sva v miru stala in čakala. Vedela sva namreč, da znava vso snov, ki je v Anki.
### SleepTown - aplikacija, ki nam pomaga pri spanju
URL: https://www.sodobniucenjak.si/sleeptown-aplikacija-ki-nam-pomaga-pri-spanju/
Last updated: 2025-03-12T17:48:09.000Z
Zanimivo je, da se praktično vsi zavedamo pomena spanja v našem življenju, a nas večina spanje zapostavlja. Na noč potrebujemo od 7 - 9 ur spanca. Pa lahko res rečemo, da ga vsak dan dobimo toliko?

Tudi za ta problem obstajajo aplikacije, ki nam lahko pomagajo spati. Tokrat bi želela izpostaviti aplikacijo [SleepTown](https://play.google.com/store/apps/details?id=seekrtech.sleep&hl=en&gl=US&ref=sodobniucenjak.si). 

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8ea1b687-ee53-4d17-bbdd-cda113bce94d_1280x720.png)

Izdelana je s strani istega avtorja kot [aplikacija Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/) in tudi deluje na podoben način. Namesto, da imamo tu ure učenja ali zbranega dela, s katerim dobimo drevo, nas SleepTown vsako jutro preseneti z novo zgrajeno hišo, ki jo lahko postavimo v naše mesto. Aplikacija deluje tako, da si v njej nastavimo ure ob katerih bi želeli spati in vmes med tem časom telefona ne moremo uporabljati za druge stvari, saj se nam v tem primeru naša hiša podre.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F30d275d9-d50b-4f6f-bdc1-ba105f7454d0_411x598.png)

V aplikaciji si nastavimo uro, ko bi želeli, da se odpravimo spat in uro, ko želimo, da se zbudimo. Predlagava, da si nastavite minimalno 7 ur spanja ali, če je le možno, da si v njej nastavite 8 ur spanja. Velikokrat pa sva ugotovila, da sva med izpitnimi obdobji midva potrebovala tudi več ur spanja - najpogosteje 8h 30min, včasih pa tudi 9 ur. Pomembno je, da sami ugotovite, koliko ur odgovarja vam, da se ob tem dobro počutite in lahko zbrano opravljate naloge, ki jih prinaša naslednji dan. Tako, da si vzemite malo časa in poskušajte najti vaš ritem spanja.

Midva se tega najraje lotiva v obliki enotedenskih eksperimentov. Nastaviva si določen čas za en teden (trenutno je to od 22:00 - 6:00) in spremljava, kako se ob tem počutiva. Če vidiva, da nama takšen način ne ustreza, ga naslednji teden prilagodiva. Aplikacija je brezplačna in midva sva jo uporabljala skozi več let študija in nama je izjemno pomagala pri grajenju navad spanja. Trenutno imava na telefonih drugače nastavljen čas za spanje preko “Modes and routines”, a ob pisanju tega prispevka nama zveni kar mamljivo se zopet vrniti k SleepTown.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F402732f1-274b-4542-90e4-a9104ad8eee9_352x596.png)

Aplikacijo bi priporočila tako mlajšim kot tudi odraslim. Da nam občutek, da igramo igro. Zvečer ob naši določeni uri namreč ne moremo več uporabljati telefona za druge aplikacije in tako je vse do jutra, ko nas zbudi prijetna budilka. Največkrat se je zdaj prav razveselimo, saj nas v aplikaciji pričaka nova stavba, če telefona v tem času nismo uporabljali.
### Anki - računske naloge
URL: https://www.sodobniucenjak.si/anki-racunske-naloge/
Last updated: 2025-03-12T17:24:01.000Z
[Anki je odlično orodje](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) za pomnjenje teorije. A kaj pa se zgodi, če se moramo naučiti računske naloge? Kot na primer pri matematiki ali fiziki? Ali se lahko tudi to naučimo z Anki? Odgovor je: Seveda!

Študij farmacije obsega nemalo računskih nalog pri različnih predmetih. Po navadi sem se zadeve lotila tako, da sem pred izpitom reševala čim več računskih nalog. Ko sva spoznala Anki, se je zdelo samoumevno, da te naloge dodam tudi tja. Ravno v tistem času so prevladovali predmeti z manj računskimi nalogami ali pa so bile te naloge kratke. Tako, da je bil moj načrt enostaven. Vse naloge sem dodala v Anki na takšen način, da je bila na sprednji strani kartice v celoti napisana naloga z vsemi številkami. Na drugi strani kartice pa je bila napisana celotna rešitev. Ko sem naletela na računsko kartico, sem v roke vzela kalkulator in preračunala celotno nalogo od začetka do konca in preverila rezultat. Odlično. Torej imamo način, da v Anki dodamo tudi računske naloge, mar ne?

Hitro sem ugotovila, da te naloge vzamejo več časa kot ostale kartice z vprašanji, a nič zato. Vseeno sem uporabljala ta način, saj sem vedela, da bom tako uspešno opravila izpit. Vseeno se mi je večkrat zdelo, da je precej dela na kalkulatorju ponavljajočega. In da se mi zatika ob enakih delih naloge, drugi deli pa se skoraj zdijo že precej odveč in zapravljanje časa. Podoben občutek kot, ko sem prvič izvedela za [ponavljanje s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/) oziroma [krivuljo pozabljanja](https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/). Takrat sem videla, da sem v svojih karticah večkrat ponavljala kartice katere sem že znala. Občutek je zelo dolgočasen in se zdi potrata časa. *“Pa ne spet ta kartica? Pa saj to znam!”* Zdelo se je kot, da ob računskih nalogah doživljam podobno zgodbo, a druge rešitve za učenje nisem poznala. Še vedno je bila to najboljša metoda za pomnjenje takšnih nalog, zato sem z njo vztrajala. 

To je vse delovalo nekaj časa, dokler nisem v 4\. letniku naletela na Biofarmacijo s farmakokinetiko. Zdelo se je kot da sem zadela ob zid. Reševanje ene naloge je lahko vzelo tudi 30-40 min. To ni problem, če ne rabimo naloge rešiti večkrat. Če pa si potem to nalogo dodamo v Anki in ob vsakem ponavljanju za njo porabimo 30 minut, pa ugotovimo, da lahko več kot 2 uri porabimo na le treh nalogah tega predmeta. Različnih tipov nalog pa je bilo pri tem predmetu resnično veliko. Kaj torej zdaj? Seveda sem se želela učiti z Anki tudi računske naloge. A kaj naj naredim, če mi ponavljanje le treh takšnih nalog v Anki, vzame [skoraj celoten dnevni čas v katerem smo lahko najbolj zbrani](https://www.sodobniucenjak.si/koliko-ur-ucenja/)?

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F6a224352-c9a9-44dc-8c0f-09ee3e64927a_940x788.png)

V roke sem spet vzela naloge in kar naenkrat se mi je posvetilo. *“Seveda!”* Ugotovila sem tisto, kar sem v ozadju vedela že ves ta čas. Ogromno časa za ponavljanje kartice sem porabila na stalnem preračunavanju in prebiranju dolgih nalog. Na koncu pa se mi je vseeno vsakič zataknilo pri istem delu naloge. Kaj pa bi se zgodilo, če izpustim preračunavanje? Kaj če v celoti izpustim vse številke? In uporabim le njihove oznake? V tem primeru bi potem ponavljala le tiste pomembne preskoke v nalogi. Pa še veliko hitreje bi vse teklo.

Vrnila sem se k nalogam in odprla Anki. Namesto celotnega besedila sem si zdaj na sprednjo kartico zabeležila le podatke, ki so bili podani v nalogi. 

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F94dd8adb-2221-402d-8506-14d33fa56a9a_658x300.png)

Na zadnjo stran sem si zabeležila le, kako sem obračala formule, da sem prišla do želenega podatka.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F727d7f74-dfa2-4988-843e-a7ee1acd68d1_652x442.png)

Zgoraj je podan konkreten primer mojega zapisa krajše naloge v Anki.

Spodaj pa bomo ta princip razložili še na enostavnem primeru računanja hitrosti. Najprej si oglejmo, kako bi v Anki izgledala celotna skopirana naloga in rešitev s številkami.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Ff6878fd7-dab3-4c9b-83bb-52e586a380b5_879x427.png)

Kako bi to nalogo lahko zdaj bolje zapisali v Anki? Če izpustimo vse številke si nato v nalogi (na prvo stran kartice) zapišemo le oznake podatkov, ki jih imamo.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fcfd67ffc-863e-46d0-b6a4-2320bb6e652f_877x270.png)

Na takšni kratki nalogi se lahko razlika malo manj opazi, ampak vseeno nam ni potrebno prebrati besedila in ni nam potrebno vzeti ven kalkulatorja in naloge preračunati. Hkrati pa obdržimo vse preskoke, ki jih potrebujemo, da jo uspešno rešimo.

**Kaj so torej prednosti takšnega načina?**

1. Močno skrajšamo čas ponavljanja naloge.
2. Obdržimo vse potrebne preskoke, da nalogo rešimo.
3. Preprečimo, da bi si zapomnili le rešitev za točno določene podatke, ampak znamo rešiti primer tudi, če ima naloga drugačne številke.
### Ne rabiš se naučiti vsega
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ne-rabis-se-nauciti-vsega/
Last updated: 2025-03-12T17:20:24.000Z
Zaradi Paretovega načela sva na učenju porabila manj časa, predela manj snovi in dobila boljše ocene. O njem sva že pisala, a na kratko lahko bistvo povzameva tako - 80% učinka izvira iz 20% vzrokov. Pri učenju to pomeni, da 20% znanja predstavlja 80% ocene. Seveda številke 80% in 20% niso vedno čisto točne. Včasih je razmerje še večje, redkeje pa manjše. Naša naloga je, da prepoznamo tiste vzroke, ki prinesejo večino rezultatov. Sama sva ta princip upoštevala vsakič, ko sva se lotila učenja. Uporabila sva ga na začetku predmeta, ko sva prvič naletela na snov in naredila pregled in tudi med samim učenjem. Vedno sva bila pozorna na to, kaj je bistveno in kaj ni.

Nekega dne, potem ko sva že dve leti uporabljala ta princip v najinem življenju pa sva se odločila prebrati tudi knjigo The 80/20 Principle: The Secret to Achieving More with Less, ki jo je napisal Richard Koch. Presenetil naju je odlomek, kjer avtor na kratko opiše svoj pristop k učenju na Oxfordski univerzi. Tu sva ga prevedla, na dnu članka pa je tudi originalno besedilo.

*Ko sem bil še svež študent na Oxfordu, mi je moj tutor rekel, naj nikoli ne hodim na predavanja. "Knjige se lahko bere veliko hitreje," je pojasnil. "Ampak knjige nikoli ne beri od začetka do konca, razen če gre za užitek. Ko delaš, moraš hitreje ugotoviti, kaj knjiga sporoča, kot če bi jo prebiral do konca. Preberi zaključek, nato uvod, nato še enkrat zaključek, nato se lahko na hitro dotakneš zanimivih delov." Kar je v resnici govoril, je bilo, da se lahko 80 odstotkov vrednosti knjige najde v 20 odstotkih ali manj njenih strani in to v 20 odstotkih časa, ki ga večina ljudi porabi za branje od začetka do konca. Ta metoda mi je bila všeč in sem jo razširil. Na Oxfordu ni sistema stalnega ocenjevanja, in dosežena ocena je odvisna izključno od zaključnega izpita, ki se opravi na koncu predmeta. Odkril sem, s tem ko sem analiziral pretekla izpitna vprašanja, da se lahko na vsaj 80 odstotkov (včasih celo 100 odstotkov) izpita odgovori s poznavanjem 20 odstotkov ali manj snovi, ki naj bi jo izpit pokrival. Izpraševalci bi zato lahko bili bolj navdušeni nad študentom, ki pozna ogromno o relativno malo stvareh, kot pa nad tistim, ki pozna nekaj o veliko stvareh. Ta vpogled mi je omogočil zelo učinkovito študiranje. Na nek način sem brez trdega dela končal s pohvalno najvišjo oceno na diplomi. Nekaj časa sem mislil, da to dokazuje, da so vodilni na Oxfordu naivni. Zdaj raje mislim, morda naivno, da so nas učili, kako svet deluje.*

Včasih sva imela občutek, da nekako goljufava sistem. Nisva se naučila vsega in še vedno opravila izpite. Ko pa sva še v tej knjigi dobila potrdilo, da sistem deluje, sva vanj začela še bolj zaupati.

Tudi zdaj, ko se ne učiva več za izpite, ampak imava druge obveznosti, še vedno opazujeva kje nama 80/20 princip lahko pomaga. Če tudi vas Paretovo načelo zanima še bolj podrobno vsekakor priporočava to knjigo. Midva sva sicer prebrala celo, vi pa boste morda raje prebrali samo tistih 20%, ki se vam zdijo bistveni.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F25dd811c-3d67-417e-b213-6c197f257a83_940x788.png)

Lahko pa tudi preberete najin prvi članek o [Paretovem načelu](https://www.sodobniucenjak.si/paretovo-nacelo-princip-80-20/).

Navdihi:

The 80/20 Principle: The Secret to Achieving More with Less - Richard Koch

The 4-Hour Workweek: Escape 9-5, Live Anywhere, and Join the New Rich - Timothy Ferriss

---

Originalno besedilo:

How the 80/20 Principle has helped me

*When I was a raw student at Oxford, my tutor told me never to go to lectures. “Books can be read far faster,” he explained. “But never read a book from cover to cover, except for pleasure. When you are working, find out what the book is saying much faster than you would by reading it through. Read the conclusion, then the introduction, then the conclusion again, then dip lightly into any interesting bits.” What he was really saying was that 80 percent of the value of a book can be found in 20 percent or fewer of its pages and absorbed in 20 percent of the time most people would take to read it through. I took to this study method and extended it. At Oxford there is no system of continuous assessment, and the class of degree earned depends entirely on finals, the examinations taken at the end of the course. I discovered from the “form book,” that is by analyzing past examination papers, that at least 80 percent (sometimes 100 percent) of an examination could be well answered with knowledge from 20 percent or fewer of the subjects that the exam was meant to cover. The examiners could therefore be much better impressed by a student who knew an awful lot about relatively little, rather than a fair amount about a great deal. This insight enabled me to study very efficiently. Somehow, without working very hard, I ended up with a congratulatory First Class degree. I used to think this proved that Oxford dons were gullible. I now prefer to think, perhaps improbably, that they were teaching us how the world worked.*
### Anki - obratne kartice
URL: https://www.sodobniucenjak.si/anki-obratne-kartice/
Last updated: 2025-03-12T17:16:46.000Z
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili prepričani, da poznate glavno mesto neke države? Da ste se ta podatek sigurno naučili? Potem pa vas je na preverjanju pričakalo vprašanje, če poznate državo kateri pripada to glavno mesto in podatka kar niste uspeli priklicati?

Zdaj pa ta primer posplošimo tudi na druge teme preverjanja. Nama se je to večkrat dogajalo. Zdi se, da bi morali podatek poznati tudi, če nam nekdo zastavi obratno vprašanje kot smo se ga naučili. Pa je to res?

Kot enostaven primer [Anki kartice](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) vzemimo podatek, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. Predstavljajmo si, da smo danes prvič izvedeli povezavo med njima. V Anki si naredimo kartico na kateri je vprašanje:

**Katero je glavno mesto Slovenije?**

Na drugi strani je odgovor: **Ljubljana.**

Odlično. Naslednji dan se odpravimo na preverjanje. Tam nas pričaka stavek, ki ga moramo dopolniti:

**Ljubljana je glavno mesto \_\_\_\_\_\_\_\_\_\_ (navedi državo).**

Nekaj časa premišljujemo, a podatka kar ne moremo priklicati. Pa saj to imam v Anki! Zakaj se podatka ne spomnim?

Odgovor je preprost. Te kartice v resnici nimamo v Anki. Če si izdelamo le zgornjo kartico, potem bomo že vedeli kaj je glavno mesto Slovenije. Obratno pa ni nujno res. 

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fc5ddf457-3a92-459c-8752-ff46aa4880b9_940x788.png)

Zato v tem primeru potrebujemo dve kartici za to eno povezavo. 

Prva kartica:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8474d84f-062b-4eb9-a571-927660ba81d4_877x199.png)

Druga kartica:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F93f5938f-b3ea-49f4-9ac5-a5407af75108_882x195.png)

Z izdelavo obeh zgornjih kartic smo sedaj v naših možganih naredili povezavo v obe smeri.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F81ff6024-8db4-483d-b19c-6e73f1a6daeb_940x788.png)

Iz najinih izkušenj sva redko naletela na vprašanje, ki bi ga potem poznala tudi v obratni smeri. V farmaciji in medicini sva se srečevala z veliko novimi izrazi, kar je pogosto pri učenju katerekoli nove snovi. Če prvič slišimo besedo Ljubljana, je del učenja tudi to, da se naučimo napisati besedo Ljubljana.

Torej je učenje te na videz preproste flash kartice sestavljeno iz:

- Pomnjenja besede Ljubljana
- Pomnjenja besede Slovenije
- Pomnjenja povezave med njima (v obe smeri)

To je seveda zelo preprost primer, ki ga v Sloveniji poznamo vsi. A, če kot primer dodamo snov iz farmacevtske kemije, ki je večina ljudi ne pozna, potem bo hitro jasno, kako lahko pride do težav, če si ne izdelujemo kartic v obe smeri. Gre namreč za nam nove besede, ki jih moramo aktivno znati napisati in priklicati v obe smeri. Hkrati pa moramo poznati tudi povezavo med njimi. Če se naučimo podatke le v eno smer, potem si skoraj zagotovo ne bomo zapomnili izrazov v drugi smeri.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fa701bd16-f845-4df9-b8c1-edf95f046db8_940x788.png)

V zgornjem primeru bi si midva naredila celo 3 flash kartice:

1. Naštej holinergične receptorje
2. Med katere receptorje sodijo nikotinski receptorji?
3. Med katere receptorje sodijo muskarinski receptorji?

Če bi si tu na primer dodali samo vprašanje *“Med katere receptorje sodijo muskarinski in nikotinski receptorji?”,* potem bi tvegali, da smo si podatek zapomnili le, ker smo si zapomnili, da ima kartica z dvema vrstama receptorjev, rešitev holinergični receptorji. S tremi vprašanji tako popolnoma preprečimo ta problem.

Ampak tako bomo imeli skoraj 2x več kartic, mar ne? Res je, kartic bo več. A prednosti so mnoge. Ko si enkrat zapomnimo povezavo med dvema besedama v obe smeri, potem je ta povezava veliko močnejša kot, če si zapomnimo le podatek v eni smeri. Takšne kartice se tudi zelo hitro učimo skozi Anki. Torej čeprav imamo lahko zaradi tega tudi 2x več kartic, ne bomo porabili 2x več časa, da se vse kartice naučimo. Iz najinih izkušenj je čas za ponavljanje le rahlo večji kot, če imamo povezavo le v eno smer. Pomnjenje pa je nedvomno veliko močnejše.

*Če vam je bil prispevek všeč, potem vam priporočava tudi branje prispevka o* [*Naprednih nastavitvah Anki*](https://www.sodobniucenjak.si/napredne-nastavitve-za-aplikacijo-anki/)*, ki vam lahko pomagajo zmanjšati vaš čas ponavljanja flash kartic.*
### LiquidText - najboljši program za branje literature
URL: https://www.sodobniucenjak.si/liquidtext-najboljsi-program-za-branje-literature/
Last updated: 2025-03-12T16:58:03.000Z
LiquidText je najboljši program za branje literature kar sem jih našel. Odličen je, ko imamo veliko gradiva pri določenemu predmetu ali projektu. Sam program ima sicer številne funkcije, jaz pa sem ga uporabljal več let zaradi enega samega razloga. Ima najboljše iskanje izmed vseh programov, ki sem jih uporabljal.

Na spodnjih slikah sem prikazal hiter primer. Na njih lahko vidite sočasno odprta dva pomembna učbenika pri učenju medicine - Interna medicina in Klinična preiskava.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F6f041f1c-b7ab-46c5-8621-80e2cd596538_1600x865.png)

Z iskanjem lahko sočasno po obeh učbenikih iščem, kar me zanima. V tem primeru je to izraz “pljučna embolija”. Program najde vse omembe te bolezni v obeh knjigah. Potem pa lahko vse najdene izraze stisnem na kup, tako kot lahko vidite na drugi sliki.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F8c5a20b8-6be7-4fff-9dc3-1057ee8591e7_1600x857.png)

Tako lahko dobim zelo hiter pregled, kje vse se ta bolezen pojavlja v učbenikih. Na ta način pa takoj tudi vidim kontekst v katerem se iskani pojem pojavlja. Z miško lahko potem vsako polje poljubno razširim in tako razkrijem več besedila okrog iskanega poglavja. Če primerjate drugo in tretjo sliko, lahko vidite, da sem razširil glavni naslov Pljučna embolija in takoj začnem z branjem poglavja.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fdfe5377a-a4e9-4f50-aaec-6a659f2e200b_1600x856.png)

Hkrati pa lahko zelo hkrati brskam še po drugih poglavjih, ki omenjajo bolezen in si tako hitro ustvarim bolj polno sliko.

Sam program ima tudi svoje pomanjkljivosti. Najbolj moteča je ta, da se pogosto nenadoma zapre. To se zgodi največkrat, ko ga obremenimo z iskanjem po večjih datotekah. Ne vem, ali je to posledica programa ali pa zmogljivosti računalnika. Se mi pa to dogaja na računalniku, pred tem pa se mi je tudi na iPadu, ki je bil nekoč moje glavno orodje.

Druga pomanjkljivost je njegova cena. Na uradni spletni strani je navedena cena za Pro različico programa 39.99 dolarjev. Brezplačna verzija ima na voljo iskanje, ampak samo na enem dokumentu. Moč iskanja pa se dosti bolj pozna, ko imamo več dokumentov. Čeprav se meni zdi cena noro visoka, bi jo vseeno še enkrat plačal, saj mi je ta program prihranil številne ure učenja, samo učenje pa naredil mnogo bolj prijetno.

Tretja pomanjkljivost pa je v splošni dodelanosti programa. V tem prispevku sem govoril samo o njegovem iskanju. Poleg tega pa ima še številne druge funkcije, ki so lahko tudi koristne. Tu jih ne bom našteval, raje dodam povezavo do predstavitvenega videa in aplikacije v trgovinah. Kljub temu, da program zmore veliko stvari, pa se velikokrat zdi nedodelan. Včasih sem imel občutek, da sem se moral boriti z njim, da je stvari delal tako kot bi želel. Težko se spomnim konkretnih primerov, kaj točno je šlo narobe. Spomnim se samo občutka, da so včasih stvari šle težje kot bi želel.

Kljub temu je to najboljši program za branje in iskanje po gradivu. Toplo ga priporočam vsakemu, ki predeluje večje količine literature.

Za zaključek pa še citat druge polovice Sodobnega učenjaka: “Sem vesela, da ga več ne potrebujem. Če pa bi ga, bi ga spet uporabljala, ker je najboljši.”

[16 sekundni predstavitveni video](https://www.youtube.com/watch?v=E7PuQV9WMgQ&ref=sodobniucenjak.si)

Trgovine:

[Apple](https://apps.apple.com/app/id922765270?ref=sodobniucenjak.si)

[Windows ](https://apps.microsoft.com/store/detail/liquidtext/9N9Z9NSV47FL?hl=sl-si&gl=si&cid=webdlheader&rtc=1&ref=sodobniucenjak.si)

*Če vam je bil prispevek všeč, potem priporočava branje tudi branje prispevka o* [*Anki - najboljšem orodju za učenje*](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/)*, ki vam pomaga pri ponavljanju snovi.*
### Kako naj izberem najpomembnejšo snov pri učenju?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-izberem-najpomembnejso-snov-pri-ucenju/
Last updated: 2025-03-12T16:51:24.000Z
*"Če bi imel 8 ur časa, da posekam drevo, bi prvih 6 ur porabil za brušenje sekire." - Abraham Lincoln*

To preprosto vprašanje je eno izmed najpogosteje zapostavljenih. Kaj se učimo je najpomembnejši sestavni del našega učenja. Če porabimo več ur na snovi, ki ni pomembna, potem je bil ta čas popolnoma zapravljen, če je naš cilj uspešno opraviti izpit.

Kaj se učimo ima največji vpliv na to koliko časa bomo porabili na učenju in kakšen bo naš rezultat. Tudi midva sva večkrat zapostavljala pregled snovi in to odločitev sva vsakič obžalovala, saj je takšno učenje zelo neusmerjeno, raztreseno in stresno. Takšno učenje je odvračujoče in nam daje (pogosto sploh ne lažen) občutek, da se nikamor ne premikamo. Skozi več let sva tako oblikovala svoj lasten način *(checklist)* za pregled snovi, ki ga zdaj v roke vzameva vsakič preden se dejansko učenje sploh začne. Nastal je skozi leta najinih izkušenj z različnimi tipi izpitov, različnimi predmeti in željo, da bi se v čim krajšem času naučila čim več tematik, ki bodo na preverjanju. V nadaljevanju ga deliva z vami, da bi si lahko čim bolje organizirali učenje.

**Pregled snovi:**

**1\. Vse gradivo zberemo na enem mestu**

Ali imamo pri predmetu digitalno gradivo ali zapiske? Imamo fizične zvezke, učbenike ali knjige? 

Če imamo opravka z digitalnimi zapiski, si na računalniku naredimo novo mapo za ta predmet. V njo damo vse, kar najdemo od digitalnega gradiva pri predmetu. Stara preverjanja, zapiski sošolcev, naši zapiski, knjige, učbeniki, vaje, sheme, grafe, itd.

Če imamo opravka s fizičnimi zapiski, na kup na mizi zberemo vse, kar imamo od predmeta. Zvezki, učbeniki, naši zapiski, liste z nalogami, itd.

V tem koraku se ne ukvarjamo s tem, kako bi zapiske uredili po temah ali kakorkoli drugače. Njegov namen je samo zbrati vse gradivo na en kup. V nadaljevanju pa ga bomo analizirali in organizirali. Če imate obe vrsti gradiva, tako digitalno kot fizično, potem naredite oba koraka navedena zgoraj.

**2\. Neuporabni zapiski sodijo v arhiv**

V digitalnih zapiskih si naredimo mapo arhiv, pri fizičnih zapiskih pa si dodamo fizično mapo ali prostor, ki bo namenjen kot arhiv.

Zdaj naredimo prvi hiter pregled našega gradiva in v arhiv, tako digitalno kot fizično, odložimo vse, kar je že od daleč razvidno, da ne bomo uporabili pri našem učenju. To so lahko kakšni listi z zanimivostmi, ki smo jih prejeli od profesorja, kakšne naloge, ki zagotovo ne bodo zastopane na izpitu, itd.

Če nismo sigurni, potem zaenkrat ta korak preskočimo. Kasneje, ko bomo delali malo bolj podrobno analizo pa lahko zapiske kadarkoli uvrstimo v arhiv, ko se malo bolj seznanimo s tem, če so pomembni za naše preverjanje.

**3\. Kateri tip preverjanja je?**

Preden začnemo z nadaljnjo analizo se je pomembno vprašati za kateri tip preverjanja znanja gre. Od tega bo odvisen tudi naš način učenja.

Možni tipi preverjanja so lahko:

a) obkroževanje

b) esejski tip odgovorov ali kratki odgovori

c) računske naloge

d) ustno preverjanje

e) kombinacija zgoraj naštetih

Ta korak je zelo pomemben. Z njim si lahko prihranimo ure učenja, če samo vemo, na kakšen način bo potekalo preverjanje. Če tega ne vemo, preverimo pri profesorju, sošolcih, izbrskamo stara preverjanja, itd.

**4\. Imamo na voljo stara preverjanja?**

Vsa stara digitalna in fizična preverjanja zberemo ven iz našega kupa in jim dodelimo svojo mapo.

Če imamo na voljo stara preverjanja, potem smo si ravnokar prihranili veliko dela. Včasih celo ogromno. Nekateri profesorji ali učitelji imajo le manjši nabor identičnih vprašanj, ki se pojavljajo na preverjanju. V takšnem primeru se ne smemo bati tega tudi izkoristiti. Takemu profesorju je pomembno le, da znamo odgovoriti na ta vprašanja, ki se njemu zdijo najbolj pomembna pri obravnavi predmeta in drugega znanja ne išče. Če želimo razširiti svoje znanje iz tega področja, lahko to storimo po opravljenem predmetu. Za čim krajši čas za uspešno opravljeno preverjanje, pa se naučimo le ta vprašanja, ki se na preverjanju ponavljajo.

Najpogosteje nimamo zgornjega primera in v preverjanju se le redko pojavljajo identična vprašanja. Tudi v tem primeru zberemo preverjanja na kup, saj nam bodo v močno oporo v nadaljevanju analize.

**5\. Razporedimo snov po temah**

Zdaj je čas, da si snov razporedimo po temah. Digitalne zapiske lahko preprosto preimenujemo v naslov tematik. Če imamo več dokumentov iste tematike, potem jih na koncu označimo še s številkami. Če je možno, si tudi fizične zapiske uredimo tako, da imamo zapiske enake tematike na enem mestu.

**6\. Zabeležimo vse tematike**

Na računalniku odpremo Word ali pa si v roke vzamemo list papirja. Tja zapišemo vse tematike, ki smo jih zasledili pri tem predmetu. Imamo učbenik? Na ta list zapišemo vsa njegova poglavja. Imamo zvezek z zapiski po poglavjih? Zapišimo si jih. Če imamo več različnega gradiva - zvezek, učbenik, itd., potem si na list zapišemo vse naslove poglavij, ki se pojavijo v našem gradivu. Zapišemo le najkrajšo možno obliko naslova, da še razumemo o čem tema govori. Če je naslov na primer: ”Osnovna analiza urina”, ga lahko skrajšamo v “Urin”. Namen tega je, da skrajšamo zelo dolge naslove, saj se potem lažje znajdemo na našem seznamu tematik.

*Torej, če imamo v učbeniku poglavja:* sladkorna bolezen, holesterol

*V zvezku pa:* holesterol, urin

*Potem je naš končni seznam:*

- sladkorna bolezen
- holesterol
- urin

Vrstni red zapisa v tem koraku ni pomemben.

**7\. Kako bi ocenili pomembnost snovi?**

Prišli smo do najtežjega, a najpomembnejšega dela našega pregleda snovi. Zdaj je čas, da se odločimo, katere tematike imajo največjo verjetnost, da se pojavijo na preverjanju.

Kako bi mi sami ocenili pomembnost katere izmed snovi? V pomoč so nam lahko spodnja vprašanja:

- *Katere teme so bile poudarki profesorja?*
- *Katere teme se meni zdijo najpomembnejše?*
- *Katere teme se najpogosteje pojavijo na starih preverjanjih?*
- *Katere teme imajo največ strani v učbeniku?*
- *Katerim temam dajejo prednost sošolci?*

Izberite le vprašanja, na katere imate odgovore ali jih lahko dobite. Ni pomembno, da so ti odgovori popolni ali pa da so brez napak. Pomembno je le, da izberete vsa vprašanja oziroma kriterije, ki vam bodo dobro pomagala oceniti pomembnost tematik. Lahko dodate tudi kakšen svoj kriterij, če mislite, da bi vam v analizi pomagal.

Za vsakega izmed vprašanj zdaj naredimo svoj seznam. Torej, katere teme je poudaril profesor? Naredimo oštevilčen seznam tem, ki jih je največkrat omenil. Tema na prvem mestu je tista, ki jo je najbolj poudarjal, tema na drugem mestu je tista, ki jo je malo manj in tako naprej.

Enako naredimo za vsa druga vprašanja, ki si jih izberemo za analizo.

Zlasti je lahko dolgotrajna analiza starih preverjanj, a to je najpogosteje naš najpomembnejši kriterij. Vsa stara preverjanja, ki smo jih prej zbrali v eno mapo sedaj analiziramo. Pri vsakem vprašanju zapišemo temo h kateri sodi. Večkrat se nam zgodi, da tem ne bomo dovolj dobro poznali, da bi lahko vprašanje takoj umestili. Tukaj je pomembno, da sproti odpremo zapiske ali na digitalnih zapiskih in učbenikih uporabimo iskanje po dokumentu in najdemo, kam bi lahko sodilo vprašanje. Lahko si pomagamo tudi z uporabo Googla. To naredimo z vsemi preverjanji, ki jih imamo na voljo. Če je teh preverjanj res veliko, potem sva se midva v analizi osredotočila le na najnovejših 5 preverjanj.

Na koncu dobimo več oštevilčenih seznamov tem po pomembnosti. Midva sva največkrat imela odgovore na vsa zgornja vprašanja. Tako sva dobila 5 seznamov z oštevilčenimi temami po pomembnosti. Zanimivo je, da se lahko ti seznami med seboj kar precej razlikujejo.

**8\. Končni seznam pregleda snovi**

Zdaj pridemo do končnega koraka. Vse sezname, ki smo jih dobili v prejšnjem koraku, moramo združiti v en sam seznam po pomembnosti tematik. Katero vprašanje oziroma kriterij mislimo, da je najboljši? Nasvet profesorja? Sošolcev? Stari izpiti? Odgovor se bo pri vsakem predmetu razlikoval.

Če so vsi naši seznami identični, potem nimamo težav. Če pa so različni, potem pa moramo sami pretehtati, glede na kaj bomo sestavili končni seznam pomembnih tematik. Če se ena tematika večkrat pojavi kot prva, potem ji lahko z gotovostjo dodelimo prvo mesto na našem končnem seznamu. Če se drugo mesto povsod razlikuje, se odločimo glede na to, kateremu seznamu najbolj zaupamo. In tako naprej. Vse do tega, da imamo končni seznam oštevilčen od 1 naprej. Z 1 je oštevilčena naša najpomembnejša tema, z 2 naša druga najpomembnejša tema, itd.

Naš pregled snovi je sedaj zaključen in če ste sledili vsem korakom, imate v rokah končni seznam prioritetnih tematik za preverjanje. Spodaj prilagava primer najinega končnega seznama prioritetnih tematik pri klinični kemiji. Po navadi sva si seznam na koncu še natisnila in si na njem prečrtala tematike, ki sva jih že predelala.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fe14cf43b-52d2-4f8d-a775-4b3930e98b23_724x1024.png)

Učenje nato začnemo pri najpomembnejši temi in nadaljujemo navzdol. Pri učenju po tem seznamu pa si lahko pomagamo tudi s [Paretovim načelom](https://www.sodobniucenjak.si/paretovo-nacelo-princip-80-20/).

Želela bi še poudariti, da namen tega ni, da dobimo popoln seznam, ki bo deloval brez napak. Namen tega seznama je namreč oceniti verjetnost, da se neka tematika pojavi na preverjanju. Včasih imamo seveda lahko nesrečo in bomo na preverjanju dobili tematiko, ki smo jo umestili na seznam kot zadnjo. A to naj nas ne odvrne. Če smo dobro naredili pregled snovi, nas bo na preverjanju pričakala večina tematik, ki smo jih uvrstili visoko na seznam pomembnosti.

Zavedati se moramo, da pregled snovi vzame kar nekaj časa, a je vsakič vreden te naložbe. Midva sva v povprečju porabila nekaj ur za analizo posameznega predmeta na fakulteti. Vzemite si kolikor časa potrebujete. Katero snov se bomo učili je ključnega pomena, če želimo preverjanje dobro opraviti in se predmet naučiti v čim krajšem času.

Že brusite sekire? 🪓
### Paretovo načelo (princip 80/20)
URL: https://www.sodobniucenjak.si/paretovo-nacelo-princip-80-20/
Last updated: 2025-03-12T16:49:52.000Z
Vilfredo Pareto, italijanski sociolog in ekonomist je v svoji knjigi *Cours d’économie politique* pokazal, da je 80% ozemlja v Italiji v lasti 20% prebivalcev. Izkaže pa se, da je ta princip možno posplošiti skoraj na vse.

80% plodov dobimo iz približno 20% naših rastlin, 80% dobička podjetja prinese 20% strank in 80% naše ocene pri predmetu pride iz 20% snovi ali celo manj. To pravilo pa velja tudi še v bolj dramatičnih obsegih, saj se večkrat zgodi, da velja pravilo tudi v obsegih 90/10, 95/5 ali pa celo 99/1! Torej, da bi le 1% našega vloženega dela lahko prinesel 99% rezultatov.

Pri predmetih na fakultetah sva iz lastnih izkušenj ugotovila, da se te številke večkrat gibajo nekje pri 90/10\. Torej bi s tem, da znamo le 10% snovi lahko dobili na fakulteti oceno 9\. Kako pa je to možno?

Izpiti, bodisi ustni ali pisni, trajajo le krajši čas (najpogosteje 1.5 h). Se torej strinjate, če bi nam nekdo dal vprašanja, ki jih bomo dobili na testu, da bi za to, da se jih zelo dobro naučimo, porabili precej majhno količino časa? In točno tu se skriva odgovor za naše učenje. Naša naloga, naša glavna naloga, če želimo biti pri svojem delu uspešni, je ugotoviti, katera vprašanja bodo na izpitu. Ne dobesedno, vendar pa se moramo usmeriti v ključne dele snovi, ki imajo največjo verjetnost, da bodo obravnavane. Le tako bomo lahko porabili veliko manj časa za veliko boljše rezultate.

Predno torej z učenjem sploh začnemo je ključno vprašanje: Kaj bo najverjetneje na izpitu? Učenje nato začnemo pri teh tematikah in se počasi pomikamo proti manj pomembnim. Vendar pa se ne smemo ustaviti le tu. Tudi vsaka izmed teh tematik potrebuje našo premišljeno oceno: Kaj je 80/20 ali celo 90/10, da lahko rečem, da o tej tematiki vem dovolj za izpit?
### Obvestila na telefonih
URL: https://www.sodobniucenjak.si/obvestila-na-telefonih/
Last updated: 2025-03-12T16:43:23.000Z
Koliko obvestil ste danes dobili na telefon? 

Moj telefon jih danes kaže 74.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Ff5abd2bb-8ba1-4c2e-bc9c-67018f805fb2_461x1024.jpeg)

Kakšen je vpliv vseh teh obvestil, ki nam zmotijo pozornost? In to je samo naš telefon. Kaj pa televizija, internetni oglasi, reklame v nabiralniku, plakati ob cestah? Novice, trači, športni rezultati… Ogromna količina motenj, ki nas ovirajo pri pomembnih stvareh.

V svetu, kjer smo vsi izpostavljeni temu hrupu, ima oseba, ki se mu lahko izogne, veliko prednost. Kdo med nami lahko reče, da se zmore dnevno osredotočiti na neko dejavnost za [dve do tri ure](https://www.sodobniucenjak.si/koliko-ur-ucenja/)?

Kakšno bi bilo naše življenje, če bi to lahko storili?

Kako pridemo do tega?

Midva sva začela s tem, da ne gledava televizije. Na računalnikih imava [blokirane oglase](https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti/). Facebook uporabljava redko, le na računalniku in še tam imava News feed blokiran. In telefone uporabljava kot orodje. Edina obvestila, ki jih dobiva so telefonski klici in neposredna sporočila bližnjih ljudi. Nič drugega se ne prikaže na zaslonu, dokler ne odpreva aplikacije.

Sedaj pa imava tudi nov eksperiment - en teden [imava na voljo profi](https://www.sodobniucenjak.si/oblikovanje-okolja-pri-ucenju/)l na računalniku z filmi, serijami in podobnim, drug pa je povsem brez.
### Večja produktivnost v manj časa
URL: https://www.sodobniucenjak.si/vecja-produktivnost-v-manj-casa/
Last updated: 2025-03-12T16:31:59.000Z
*"Delo se raztegne in zapolni ves razpoložljivi čas, ki mu je dan."*

Ste kdaj opazili, da ko ste morali nujno zaključiti nek projekt do 17\. ure popoldne, se je skoraj magično dokončal? Naredili pa ste ga skoraj do minute točno, da ste ga lahko pravočasno oddali? S tem pojavom imamo izkušnje prav vsi. A zanimivo je, da to vedno pripisujemo sreči ali temu, da smo se ravno pravočasno še spravili k delu.

A Britanski zgodovinar in avtor knjige Parkinsonov zakon ([Parkinson's Law](https://aliabdaal.com/parkinsons-law/?ref=sodobniucenjak.si#:~:text=Parkinson's%20Law%20states%20that%20work,the%20work%20is%20actively%20unhelpful.)) je ugotovil drugačen razlog za to. Parkinsonov zakon povzame v stavku: *"Delo se raztegne in zapolni ves razpoložljivi čas, ki mu je dan."*

Ta pojav je ves čas prisoten v naših življenjih. Če si bomo dali en teden časa, da napišemo seminarsko nalogo ali pospravimo stanovanje, bomo ves ta čas porabili na tem projektu. Namesto tega si lahko zadamo le nekaj ur časa, da delo opravimo. Skoraj čudežno bo zaključeno v tem veliko krajšem času. Izkaže se, da smo pod časovnimi omejitvami veliko boljši v prioritiziranju korakov, ki so potrebni za zaključek dela. Tiste nepomembne korake pa takrat preskočimo, medtem ko bi drugače na njih lahko porabili več ur.

Kako pa to dosežemo? Preprosto na telefonu nastavimo izbrani časovni interval in se lotimo dela. Midva za to izkoriščava kar [aplikacijo Forest](https://www.sodobniucenjak.si/f/).

Imate kakšen prihajajoči projekt? Morda pa ni tako velik zalogaj kot ste si ga naredili v glavi. Koliko časa mislite, da boste zanj porabili? Bi ga lahko naredili v le nekaj urah? Kaj pa v eni uri? Kaj pa v desetih minutah?

*Če vam je bil prispevek všeč, vam bo morda všeč tudi* [*Urgentno ali pomembno?*](https://www.sodobniucenjak.si/urgentno-ali-pomembno/) *Mogoče boste ugotovili, da lahko vaš čas bolje porabite na drugem projektu, ki je bolj pomemben.*
### Urgentno ali pomembno?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/urgentno-ali-pomembno/
Last updated: 2025-03-12T16:31:06.000Z
V naših življenjih se pogosto lahko zdi, da le “gasimo požare” na vseh frontah. Urgentno moramo poslati tisto božično pismo našim sorodnikom, urgentno moramo skočiti v trgovino po zemljo za rože, urgentno moramo plačati tisto položnico in še in še. Vsak dan se najde nekaj nujnega, ki nam vzame naš omejen čas na tem planetu. Časa za stvari, ki so resnično pomembne pa nam velikokrat zmanjka. Telovadba, zdrava prehrana, uravnavanje stresa, druženje z družino, osebna rast, naši interesi, ki nam v življenje prinašajo radost. To vse je postavljeno na stran, da lahko odhitimo v trgovino ali po opravek na pošto.

Zakaj? Ker stvari, ki so v življenju pomembne, po navadi niso urgentne. Velja pa tudi obratno. Stvari, ki so urgentne, po navadi niso pomembne. Ali moramo res točno danes odposlati voščilnico? Je bodo res naši bližnji manj veseli, če jo dobijo nekaj dni kasneje? Res tako zelo nujno potrebujemo zemljo za rože, da ne more počakati do naslednjega izleta v trgovino? Je res tako grozno, če zamudimo en dan plačila položnice? Zakaj pa si ne naredimo sistema, da jo plačamo že veliko prej in potem ne nastane takšna urgentna situacija?

Vse to nam jemlje dragocen čas od tega, kar si resnično želimo. Pomembne stvari res velikokrat niso urgentne – če danes ne telovadimo ali pojemo tiste solate, nam nihče ne bo nič rekel. Prav tako ne bo vidne velike razlike drug dan. A čas teče naprej in izgubljamo dragocene mesece, ki pa bi razliko lahko prinesli.

Torej vprašajmo se: Ali je to urgentno ali pomembno? Če je urgentno, ali lahko tega ne storimo? Ali je tudi pomembno? Že to nam lahko odgovori na vprašanje, če naj svoj dragocen čas podarimo temu opravku.

Osredotočajmo se na pomembne stvari v življenju, ne na urgentne.
### Ali verjameš, da zmoreš?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ali-verjames-da-zmores/
Last updated: 2025-03-12T15:51:57.000Z
*“Če verjameš, da zmoreš ali pa da ne zmoreš - prav imaš.”* \- Henry Ford

V knjigi Mindset avtorica Carol Dweck loči ljudi v dve skupini - prva so ljudje s fiksno mentaliteto, druga pa ljudje z mentaliteto rasti. Kdor verjame v rast, verjame, da se inteligenca, sposobnosti in talenti lahko izboljšajo z vlaganjem truda in dela. Kdor pa ima fiksno mentaliteto, verjame, da so inteligenca, sposobnosti in talenti nekaj s čimer smo rojeni, nekaj kar nam je dano. Problem nastane, ker slej ko prej naletimo na oviro, ki je ne moremo zlahka premagati. Kaj potem?

Če imamo mentaliteto rasti, to ni težava. Verjamemo, da se lahko stvari naučimo. Da s trudom izboljšamo svoje sposobnosti in sčasoma premagamo oviro. Če pa verjamemo, da so sposobnosti fiksne, potem se bomo ovire izogibali. Ker, če je ne moremo premagati, to pomeni, da nismo dovolj sposobni. Pomeni, da bi drugi videli, da ne zmoremo stvari. Takšna ovira ogrozi našo identiteto in status, zato se je izogibamo. Fraze, ki jih pogosto slišimo, ki kažejo na fiksno mentaliteto so lahko: "ne, jaz pa ne morem na ta faks, to je za brihtne", "meni ne leži matematika", "jaz nisem bil nikoli preveč športni tip". Dostikrat pa teh stvari ne rečemo na glas, vendar jih pri sebi verjamemo. Zato si sami zapiramo vrata v življenju. Odnehamo, preden bi sploh poskusili.

Tu leži glavna tragedija fiksne mentalitete. Ko v življenju naletimo na dovolj veliko oviro, odnehamo. Če pri sebi prepoznamo lastnosti te mentalitete, je to odličen začetek, da razmišljanje preusmerimo v mentaliteto rasti. Ampak kako? Prvi korak je prepoznati, da imamo problem. Če imamo takšen odnos že celo življenje, potem tega ne moremo spremeniti čez noč. Potrebnih je veliko majhnih korakov.

Najprej zmagaj lahke bitke. To je vodilno načelo za vojskovanje, ki ga zapiše Sun Tzu v knjigi Umetnost vojne. To načelo lahko prenesemo na lastno življenje. Najti moramo izzive, ki so še vedno enostavni za nas, vendar nas vseeno premikajo k našemu cilju rasti. Če ne verjamemo, da zmoremo preteči pet kilometrov, začnemo s tem, da si vsak dan obujemo tekaške čevlje in zapustimo hišo. Ko nam to postane enostavno, se odpravimo na sprehod po poti, ki jo želimo nekoč preteči. Sprva lahko prehodimo nekaj sto metrov, potem pa razdaljo začnemo dvigovati. Ko se navadimo na ta sprehod in na to, da smo redno zunaj, začnemo del poti teči. Sprva majhen del, potem vedno več. Ko nam je to enostavno pa postopoma dvigujemo težavnost. V nekaj mesecih gremo tako lahko od prepričanja, da ne moremo preteči nekaj kilometrov in sedenja na kavču, do tega da dosežemo nač cilj. S tem pa si dokažemo, da smo sposobni rasti. Ta samozavest pa se lahko prenese na druga področja življenja. Če sem zmogel to, kaj vse še zmorem?

Telovadba je morda primer, kjer ljudje najlažje verjamemo, da se spremembe lahko zgodijo. Vidimo športnike, ki trenirajo in postajajo vedno boljši. Poznamo prijatelje in sorodnike, ki se niso ukvarjali s športom, sedaj pa redno tečejo ali kolesarijo. Bolj redko pa verjamemo, da lahko izboljšamo svojo inteligenco, svojo "pamet". Vendar tu veljajo povsem enaka pravila. Z rednim treningom, s poskušanjem novih stvari se lahko naučimo marsikaj.

Seveda je to zelo enostavno natipkati, to storiti pa nekaj drugega. Vendar z majhnimi koraki, lahko dosežemo velike spremembe. Kdor izbere začetek poti, izbere kraj kamor ta pot vodi.
### Sledilnik navad
URL: https://www.sodobniucenjak.si/sledilnik-navad/
Last updated: 2025-03-12T15:48:16.000Z
*“Spremembe, ki se nam sprva zdijo majhne in nepomembne, lahko vodijo do velikih rezultatov, če smo se jih pripravljeni držati več let.”* \- James Clear

[Navada je vedenje, ki ga pogosto ponavljamo.](https://en.wikipedia.org/wiki/Habit?ref=sodobniucenjak.si) Največkrat gre za podzavestno obnašanje in se lahko zdi, da nanj nimamo veliko vpliva.

A to je daleč od resnice in avtor knjige [Atomske navade, James Clear,](https://jamesclear.com/?ref=sodobniucenjak.si) se s tem, da na njih nimamo vpliva, še zdaleč ne bi strinjal. Če razumemo kako naše navade nastanejo in zakaj, lahko bolje razumemo kako lahko sami oblikujemo nove navade in prenehamo s tistimi, ki jih ne želimo.

Tokrat se želiva osredotočiti na samo definicijo navade, ki pravi, da je to dejanje, ki ga pogosto ponavljamo. V zgoraj omenjeni knjigi to avtor opiše kot glasovanje na volišču. Na volitvah zmaga kandidat z največ glasovi. Za zmago nikakor ne potrebuje vseh glasov volivcev. Enako je z našimi navadami. Če želimo biti oseba, ki se uči ali oseba, ki telovadi, ne potrebujemo 100% glasov, da si to potrdimo. Dovolj je večina glasov oziroma večina dni. Če večino dni vsaj nekaj minut časa porabimo za učenje, potem smo oseba, ki se uči. In teh nekaj minut vsak dan je dovolj, da začnemo verjeti tej zgodbi o našem uspehu.

Močneje kot verjamemo, da smo oseba, ki se uči, večjo težo bomo čutili do tega, da se usedemo in se učimo. In večkrat kot se usedemo in se učimo, bolj bomo verjeli, da smo resnično ta oseba.

Da začnemo novo navado, lahko torej začnemo z glasovi v smer, ki pravi, da je ta navada začela postajati del nas. Najlažji način, da zbiramo takšne glasove, je kar s sledilnikom navad. Spodaj sva dodala najin sledilnik navad, ki ga lahko uporabite tudi sami.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F584f5528-b8a5-4c2d-a40a-193d719844a6_1024x791.png)

Tik za tem, ko končate z želeno navado, si na tisti dan označite križec (X). Dneve, ko vam ne uspe lahko pustite prazne ali pa kvadratek popolnoma prebarvate. Če si boste zadali majhno navado - le nekaj minut učenja je dovolj, da si označite X, potem boste hitro videli, da je velikokrat težje pustiti kvadratek prazen, kot pa narediti le nekaj minut učenja in si prislužiti križec.

Deluje tudi, če si enostavno takšen sledilnik sami narišemo na list papirja ali pa naredimo v zvezku. Svetujeva le, da obdržite format letnega sledenja navadam. Veliko bolj bomo verjeli vase, če bomo videli, koliko dni nam je že uspelo pristopiti k naši navadi. Ko se ti dnevi spremenijo v mesece, pa si ustvarimo močno prepričanje, da nam lahko uspe. Iz križcev tako ustvarimo "verigo" in cilj je, da verige ne prekinemo.

Ne pozabimo, da bodo tudi dnevi, ko nam navade ne bo uspelo narediti. To ni čas, da obupamo nad tem. Tudi nama se je večkrat zgodilo, da nama kakšen dan enostavno ni uspelo. Ampak kot sva omenila zgoraj - gre le za zbiranje glasov. Če zberemo 80% glasov, potem še vedno lahko temu rečemo uspeh. Torej, če vam kakšen dan spodleti (verjemite, spodletelo vam bo, a nič hudega), si lahko pomagamo s pravilom, da navade ne preskočimo dvakrat. Torej, če smo kakšen dan spustili, je vse kar moramo narediti, zopet začeti naslednji dan.

Avtor knjige to lepo opiše z enim stavkom: *"Če spustimo navado enkrat, je to le slučaj. Če spustimo navado večkrat zapored, je to začetek nove navade."*

Torej? Katero navado ste si pa vi izbrali za sledenje?
### Napredne nastavitve za aplikacijo Anki
URL: https://www.sodobniucenjak.si/napredne-nastavitve-za-aplikacijo-anki/
Last updated: 2025-03-12T15:43:43.000Z
[Aplikacija Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/) združuje [aktivni priklic](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/) in [ponavljanje s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/). A čeprav gre za nama najljubšo aplikacijo za učenje, pa so njegove privzete nastavitve vseeno nastavljene na prepogosto ponavljanje. Ker je ta celoten blog namenjen ravno temu, da skrajšamo čas učenja, se ne bomo zadovoljli s trenutnimi nastavitvami aplikacije in si jo bomo raje prikrojili, tako da kartice ponavljamo na najdaljše možne časovne razmike, ko se odgovora ravno še spomnimo.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F6e58240a-c500-48b4-8815-127f503993d8_512x512.png)

Če si želite prihraniti kar nekaj časa in kar zajetno število ponovitev kartic, ki so najpogosteje odveč, vam predlagava, da sledite spodnjim korakom in si prilagodite nastavitve aplikacije.

Zaženite Anki na računalniku in poiščite kolešček zraven posameznega "Deck" oziroma vaše skupine flash kartic.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F97a27867-daa9-4d73-8f89-ff0219de491b_839x196.png)

S klikom na kolešček dobimo štiri možnosti in izmed njih izmeremo možnost "Options" oziroma nastavitve.

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F03fc2503-f225-49b7-b995-14e2f33abe39_951x280.png)

Odpre se vam novo okence z nastavitvami, ki si jih nastavite po spodnji shemi:

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F80563dee-8178-4346-bea1-43da32d4beaf_635x924.png)

![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2F2d233dab-1d73-428c-b3b1-f1d82ddec0a5_627x249.png)

Prepišite številke in iz stolpcev izberite nastavitve iz zgornjih dveh slik, nato pa kliknite modri gumb Save na vrhu okenca.

Če ste sledili zgornjim korakom potem imate nastavljeno, da boste nove kartice ponavljali v časovnih intervalih: 

1\. takoj, ko kartico dodate

2\. takoj naslednji dan

3\. po 6ih dneh

4\. po 15ih dneh

5\. nato se časovni intervali povečujejo na 1 mesec in tudi dlje

To seveda velja, če na kartico vsakič pravilno odgovorite. Če morate kartico ponavljati, se ti intervali zopet skrajšajo in tako vam aplikacija prilagaja, da bolj redno ponavljate le kartice, s katerimi imate dejansko težave oziroma tiste, za katere torej potrebujete več ponovitev.

Tudi sama sva začela s privzetimi nastavitvami Anki in se nama je večkrat zdelo, da vseeno snov prepogosto ponavljava. Ko sva si kot privzete nastavitve dodala [nastavitve Ali Abdaala](https://www.skillshare.com/en/classes/Learn-Anything-With-Flashcards-The-Ultimate-Guide-To-Anki/1530220171?via=user-profile&ref=sodobniucenjak.si), tega nisva več opažala in sva res lahko kartice ponavljala le takrat, ko je to potrebno.
### Koliko ur učenja?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/koliko-ur-ucenja/
Last updated: 2025-03-11T19:48:09.000Z
Čim več znanja v čim manj časa je želja vsakega izmed nas pri učenju.

V tem stavku se skriva želja po največjem izkoristku. Da bi vsaka minuta učenja bila dobro porabljena. Hočemo, da bi se lahko naučili kar se želimo in moramo, potem pa bi čas porabili na drugih stvareh v življenju.

Kako to dosežemo?

Prvi korak je, da se učimo z najbolj učinkovitimi metodami - aktivni priklic in ponavljanje s presledki. Drugi del te enačbe pa je, da se učimo samo toliko časa, kolikor nam dopušča naša koncentracija.

V knjigi Deep Work Cal Newport napiše, da najboljši ljudje lahko poglobljeno delajo največ tri do štiri ure preden začne izkoristek strmo upadati. Za naju je bila ta številka bolj dve do tri ure. Po treh urah sva opazila, da sva želela imeti vedno več odmorov, samo učenje pa je zmeraj počasneje napredovalo. Opazila sva, da dlje kot sva bila pri učenju, počasneje sva lahko razumela in predelovala novo snov in počasneje sva stvari ponavljala z Anki.

Začela sva spremljati svoj izkoristek z uporabo programa Toggl, kjer sva štopala čas, ki ga sva porabila pri učenju. Ugotovila sva, da imava pri 2 urnem intervalu za učenje približno 1 uro in 40 minut dejanskega izkoristka. 20 minut pa sva porabila na odmorih. Časovni izkoristek je v tem primeru (100min/120min)\*100% = 83%.

Če sva poskušala s tri urnimi intervali, sva pogosto na koncu imela izkoristka približno dve uri. Takrat sva eno celo uro porabila na odmorih. Časovni izkoristek je bil 66%.

Nekaj časa sva poskušala tudi z enim intervalom, ki je trajal 2 uri, potem pa še enim, ki je trajal 1 uro. Takrat je bil izkoristek tudi zelo dober, vendar sva opazila, da se nama je bilo včasih težko še za eno uro vrniti k učenju. Nadaljevanje sva potem lahko kar nekaj časa odlašala in nisva počela drugih stvari v dnevu. Tako sva si na koncu kot cilj pogosto zadala, da za učenje porabiva na dan dve uri, preostanek časa pa počneva druge stvari v življenju.

Ne pozabimo, da ne upade samo časovni izkoristek. Upade tudi naša sposobnost učenja. Če na začetku možgani delujejo s polno paro, se po nekaj urah učenja že zelo utrudijo. Tako kot se utrudimo pri teku, tako se utrudijo tudi naši možgani. Zato je spremljanje učinkovitosti tako pomembno. Če nismo pozorni bomo več časa porabili za to, da slabše delamo. Napredek bo tako minimalen, naše frustracije pa se samo nabirajo. To je idealen recept, da učenje postane neprijetno in naporno.

Seveda so bili dnevi, ko sva zaradi strahu in stresa na učenju porabila tudi več časa. Vendar sedaj, ko gledava nazaj, lahko vidiva, da je bilo to tudi precej nepotrebno. Danes sva mnenja, da če dnevno za učenje porabimo do dve uri, je to dovolj časa, da se naučimo vse kar je potrebno.
### Krivulja pozabljanja
URL: https://www.sodobniucenjak.si/krivulja-pozabljanja/
Last updated: 2025-03-10T20:11:03.000Z
Ko se prvič nekaj naučimo, ne traja dolgo, da to popolnoma pozabimo. S tem imamo izkušnje prav vsi, saj ko smo se v šoli kaj novega naučili, ni minilo dolgo, da smo to tudi pozabili. V osnovni šoli, ko je teh informacij manj, smo se včasih za preizkus znanja učili šele zadnji dan in naslednji dan nalogo uspešno opravili. A ko nas je nekdo o tej tematiki vprašal naslednji teden, so nam ostali le še drobci znanja in reševanje kontrolne naloge je bil le daljni spomin. Ko so nam v šoli povečali obremenitve, smo videli, da v enem dnevu ni več dovolj časa, da se naučimo vse, kar je tema našega preizkusa znanja. In takrat smo se naučili, da bo snov potrebno tudi kdaj ponoviti. Če smo nato prestopili tudi prag univerze pa smo hitro videli, da vsakodnevno ponavljanje in učenje nove snovi, postane skoraj nemogoč podvig. Če se za izpit pripravljamo en mesec, je iskanje načina, kako bomo to znanje obdržali vse do konca meseca že velik zalogaj. Kar takrat storimo, je, da močno povečamo število ur, ki jih na dan porabimo za učenje. Občutek dobimo, da tudi osem ali celo deset-urni dnevi učenja niso več dovolj, saj moramo predelati še nekaj nove snovi, medtem ko ponavljamo vse, kar smo se do tega dne že naučili. Veliko nas tudi skoraj že obupa.

A [nemški psiholog Herman Ebbinghaus](https://en.wikipedia.org/wiki/Hermann%5FEbbinghaus?ref=sodobniucenjak.si) je odkril ključ do rešitve, kako lahko na dan porabimo le nekaj ur učenja in znanje obdržimo tudi do izpita, ki bo šele nekaj mesecev kasneje. Odkril je tako imenovano krivuljo pozabljanja, ki temelji na [ponavljanju s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/). V svojih raziskavah je namreč opazil, da ko se prvič snov naučimo, si jo zapomnimo le za kratek čas. Ko ta podatek ponovimo pa se zgodi nekaj zanimivega. Pričakovali bi, da bomo snov enako hitro pozabili, vendar pa temu ni tako.

![](https://modraskrinjica.wordpress.com/wp-content/uploads/2023/03/krivulja-pozabljanja.png?w=671)

KRIVULJA POZABLJANJA

Če si ogledamo zgornji graf, vidimo, da pozabljanje poteka z neko določeno hitrostjo. Če pogledamo krivuljo pozabljanja, ko se nekaj prvič naučimo je precej strma in hitro upada. Sivi del črte predstavlja upad krivulje, če podatka ne ponovimo. Po enem dnevu se spomnimo le 80% tistega kar smo se naučili. Po treh dnevih le še 60%, itd. Ko pade pomnenje pod 80% je podatek že precej težko dosegljiv in v znanju opazimo že velike luknje. Znanje želimo ponoviti tik preden se to zgodi. Tik preden bi se nam pojavile prevelike luknje in bi se morali dele snovi ponovno naučiti. To je tisto, kar smo pogosto odkrili tudi sami in smo zato snov ponavljali skoraj vsak dan. A izkaže se, da to nikakor ni potrebno. Če si zopet ogledamo zgornji graf, vidimo, da se naše znanje ob vsaki ponovitvi povrne na 100%, vendar to ni tisti ključen del Ebbinghausovega odkritja. Ključno je, da z vsako ponovitvijo, snov počasneje pozabimo. Torej po prvi ponovitvi, vidimo, da je krivulja že malo položnejša, kar kaže na počasnejši upad spomina. Po drugi ponovitvi je krivulja še bolj položna in tako naprej. Torej lahko čas med ponovitvami podaljšujemo, kar pomeni, da snovi ne rabimo ponavljati vsak dan, ampak z vedno večjimi presledki med ponovitvami. Ko snov ponovimo mnogokrat, postane krivulja že tako položna, da podatka v bistvu nikoli več ne pozabimo.

V praksi to pomeni, da ko se nekaj prvič naučimo, moramo podatek ponoviti po enem dnevu. Ko ga prvič ponovimo, ga moramo naslednjič ponoviti čez nekaj dni. Ko ga drugič ponovimo se čas do naslednje ponovitve podaljša že na več kot en teden.

Naš dragi Ebbinghaus nam je torej pokazal, da snovi nikakor ne rabimo ponavljati dnevno. To je v bistvu velika potrata časa. Kar naenkrat opazimo, da je na dan dovolj 2 ali 3 ure učenja, v tem času pa je dovolj časa za novo snov in ponavljanje stare snovi. Če želimo ta princip uporabiti tudi sami, ne potrebujemo koledarja, kjer si merimo čas med ponovitvami. Ampak lahko za to uporabimo [aplikacijo Anki](https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/), ki združi [aktivni priklic](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/) in [ponavljanje s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/) v pošastno močno kombinacijo, ki nam omogoči manjšo porabo časa na učenju, boljše ocene in dolgotrajno znanje, ki nam lahko služi tudi, ko je izpita že zdavnaj konec.
### Anki – moje najboljše orodje za učenje
URL: https://www.sodobniucenjak.si/anki-moje-najboljse-orodje-za-ucenje/
Last updated: 2025-03-22T08:19:06.000Z
Ste si že kdaj izdelali flash kartico za učenje? Možno da. Ste si jo izdelali na papir? Ste ugotovili, da to vzame veeeliko časa? Tudi midva sva začela s flash karticami na papirju. Izdelava vzame resnično veliko časa. Med tem sva se počutila skrajno produktivno. Pa smo res tako zelo produktivni med izdelavo kartic na papirju? Ali si res s prepisovanjem na roke snov bolje zapomnimo? Po vseh raziskavah sodeč je odgovor velik ne.

Prepisovanje snovi na roke ne doda veliko k pomnenju. Počutimo pa se, da delamo veliko. Vendar je to le lažen občutek. Kar želimo doseči je namreč znanje, da bi zadostno opravili nalogo, izpit ali projekt. Se strinjate, da če nam uspe doseči enako znanje v veliko krajšem času, da imamo veliko več časa tudi za druge projekte ali pa enostavno veliko več časa, da ga posvetimo še nadaljnji snovi, da nas uspešno pripelje do konca?

Če želite torej skrajšati čas svojega učenja in želite obdržati metodo izdelave flash kartic (ki je najboljša metoda za učenje, a več o tem [v drugi objavi](https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/)), potem je bolje, da izdelavo flash kartic premaknete v digitalno dobo – torej v izdelavo flash kartic na aplikaciji ali na internetu. Tudi midva sva odkrila kar nekaj aplikacij, ki so nama močno skrajšale ta čas, ki sva ga porabila za pisanje besedila na roke. Ampak hitro sva ugotovila, da ob zelo obsežni snovi, kartice hitro postanejo preveč. Saj jih želimo ponavljati vsak dan kot pridni študentje mar ne? Prvi dan je kartic 20\. Naslednji dan se ta številka poveča v 40, tretji dan imamo že 60 kartic in tako naprej. Po enem tednu se komaj pripravimo do tega, da sploh kartice pričnemo predelovati, saj se jih je nabrala že zelo zajetna količina. In kaj narediti, ko te kartice preidejo v trimestne številke, ki se zdijo na posamezen dan lahko že čisto preveč in nam ne ostane več veliko časa za novo snov?

Ste kdaj opazili, da ko kartice ponavljate vsak dan pride do tega, da ste ob nekaterih karticah že prav razburjeni, da morate spet to ponavljati? Pa saj to namreč znam! Ali res ne obstaja boljši način?

OBSTAJA. Gre za [ponavljanje s presledki](https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/). Ta občutek, da opazimo, da nekatere kartice znamo že popolnoma na pamet in se nam zdijo le “zapravljanje časa” je pravi. Nov podatek si namreč na začetku zapomnimo za kratek čas, a če ga ponovimo tik za učenjem, si ga zapomnimo za nekaj dni. Če ga čez nekaj dni spet ponovimo, si ga zdaj zapomnimo lahko že za dva tedna ali več. Torej so vse vmesne ponovitve resnično le veliko nepotrebnega ponavljanja in časa. Če takšno kartico ponovimo po 14ih dneh, si jo bomo zopet zapomnili za spet dlje, četudi je vmes ne ponavljamo. V raziskavah so tudi dokazali, da se najbolje učimo takrat, ko se ravno lahko še spomnimo, kaj je odgovor. Torej tik predno odgovor popolnoma pozabimo. To lahko izkoristimo v svoj prid, saj lahko potem kartice ponavljamo le tik predno bi podatek pozabili, namesto da jih ponavljamo vmes že ogromnokrat. To je ponavljanje s presledki.

Ko vključimo v naše učenje še ponavljanje s presledki, ugotovimo, da so trenutno na voljo le redke aplikacije, ki združujejo flash kartice s ponavljanjem s presledki. Ena izmed njih je Anki. Sprva morda deluje malce “staromodno”, a obljubiva vam, da si boljše aplikacije za učenje ne morete izbrati. Torej, kaj še čakate, aplikacija je brezplačna in jo lahko uporabljate tako na računalniku in na telefonu ali tablici. [Anki](https://apps.ankiweb.net/?ref=sodobniucenjak.si) je orodje, ki naju je z veliko manj časa kot so ga za učenje porabili vrstniki, popeljala do enako dobrih rezultatov. Resnično izjemno orodje, ki si ga morate omisliti še danes za kakršnokoli vrsto učenja.
### Aktivni priklic - najboljši način učenja
URL: https://www.sodobniucenjak.si/aktivni-priklic-najboljsi-nacin-ucenja/
Last updated: 2025-03-10T19:35:01.000Z
Aktivni priklic je najbolj učinkovita metoda učenja. Če se hočemo v manj časa naučiti več stvari, potem je to pravi način. 

Večina ljudi se učenja loti s prebiranjem zapiskov, podčrtavanjem ali delanjem izpiskov. Tem metodam je skupno to, da so zelo pasivne. Ne rabimo vložiti pretiranega truda, medtem ko jih delamo. Dobimo občutek, da smo zelo produktivni, ko pa se ozremo nazaj, kaj smo se dejansko naučili, je pogosto odgovor, da bolj malo. 

Izkaže se, da so vse te metode dosti slabše od aktivnega priklica, zato je čas, da jih opustimo in zamenjamo z boljšim pristopom.

Kaj pa je aktivni priklic?

Aktivni priklic je metoda učenja, pri kateri se učimo s testiranjem. 

Izkaže se, da samo branje nečesa ne vodi do znanja, ki ga lahko potem zapišemo na izpit. Naše znanje se ustvarja s tem, ko poskušamo iz glave priklicati nek podatek. Dlje časa kot porabimo za to, da se nečesa spomnimo, več povezav nastaja v naših možganih. Več kot je teh povezav, bolj bomo to stvar obvladali.

Konkretno to pomeni, da preberemo del snovi v knjigi, zapremo učbenik in ga v svojih besedah ponovimo. Poskusimo se spomniti čim več podatkov in če to ne uspe takoj, ne gremo takoj nazaj v učbenik in ponovno prebiramo. Čim dlje poskušamo sami z zaprtim učbenikom priklicati podatke. Bolj kot se bomo trudili in naprezali možgane, bolj močne povezave se bodo v mislih ustvarile. To pomeni, da bomo znanje znali bolje uporabljati in ga v glavi obdržali dlje časa. 

Testiranje ima na možgane podoben učinek kot dvigovanje uteži na mišice. Bolj kot se trudimo, bolj sposobni postanemo.
### Kako si za vedno zapomniti kar se naučimo
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-si-za-vedno-zapomniti-kar-se-naucimo/
Last updated: 2025-03-10T15:50:11.000Z
Repetitio est mater studiorum. Ponavljanje je mati učenja.

Stvari, ki jih ne ponavljamo bomo pozabili. To smo že vsi opazili v svojem življenju. Lahko pozabimo kakšno pesem, ki smo jo znali zaigrati na inštrument, ime ptice, ki smo se ga naučili v šoli, geslo za račun, ki ga že dolgo nismo uporabljali in neskončno drugih stvari.

So pa stvari, ki jih nismo pozabili in jih tudi ne bomo. Glavno mesto Slovenije, naslov kjer živimo, lastno telefonsko številko itd.

Znanje, ki ga uporabljamo, ki ga ponavljamo, bo ostalo v spominu, ostalo pa bomo sčasoma pozabili.

Ponavljanje je torej pomemben del pomnjenja in s tem tudi učenja. Težava nastane v tem, kako se odločiti, kdaj ponavljati snov, kdaj pa jemati novo. Odgovor na to se skriva v ponavljanju s presledki.

Kaj je ponavljanje s presledki?

Leta 1885 je Hermann Ebbinghaus objavil delo, v katerem je predstavil krivuljo pozabljanja. 

Krivulja pozabljanja opisuje, kako skozi čas pozabimo kar smo se naučili. Ugotovil je, da je pozabljanje najhitrejše takoj za tem, ko se nekaj naučimo. Po nekaj dneh je večina informacij že pozabljena. Ebbinghaus je v svojih raziskavah ugotovil še eno pomembno dejstvo. Če snov ponovimo, postane krivulja pozabljanja bolj položna. To pomeni, da stvari počasneje pozabljamo. Ker pozabljamo počasneje pa lahko povečamo čas med ponavljanjem. Ti dve spoznanji sta odprli vrata drugim ljudem in skozi čas se je razvila ideja ponavljanja s presledki. 

Bistvo te ideje je, da informacije ponavljamo tik preden bi jih pozabili. Na ta način ne zapravljamo časa z ponavljanjem svežih podatkov, ki jih še ne bomo pozabili, ampak se ukvarjamo samo s tistimi, ki bi zdaj zapustili naš spomin. Tako naučeno ponovimo in s tem osvežimo v našem spominu, istočasno pa spremenimo krivuljo pozabljanja – ponovljeni podatki se namreč počasneje pozabijo. Z vsako uspešno ponovitvijo lahko podaljšamo čas do naslednje. Sprva moramo snov na primer ponoviti po enem dnevu, nato čez 6, čez 16, vse dokler ni že tako vtisnjena v naš spomin, da lahko podatke osvežimo samo enkrat na nekaj mesecev.

Ponavljanja s presledki se lahko lotimo na številne načine, najlažje pa je, če uporabimo program, ki je za to narejen. Midva za učenje uporabljava [Anki](https://apps.ankiweb.net/?ref=sodobniucenjak.si) in ga priporočava vsem.
### Pojej žabo takoj zjutraj
URL: https://www.sodobniucenjak.si/pojej-zabo-takoj-zjutraj/
Last updated: 2025-03-12T16:43:57.000Z
*"Če moraš vsak dan pojesti žabo, je najbolje, da to storiš zjutraj. Če moraš vsak dan pojesti dve žabi, je najbolje, da najprej poješ največjo."* \- Mark Twain

V odgovor na to kdaj naj se učimo, boste našli veliko raziskav o času dneva, ko smo najbolj produktivni. Midva sva se učenja lotila drugače.

Velikokrat z učenjem odlašamo. Včasih se na koncu dneva sploh nič ne učimo, a celoten dan smo vseeno porabili na tem, da smo razmišljali, da bi se morali. Takšen dan je zapravljen, tako za učenje, kot za katerokoli drugo aktivnost v kateri bi lahko takrat uživali.

Tu nam prav pride zgornji stavek znanega ameriškega pisatelja. Če moramo enkrat v dnevu pojesti žabo, je najbolje, da jo pojemo čim prej. V nasprotnem primeru imamo cel dan o tem skrb, na koncu dneva pa moramo to še zares storiti. Ves čas, ko nas je skrbelo je zapravljen, žabo pa smo morali vseeno pojesti. Torej je najbolje to storiti čim prej, saj je ves čas za tistim lahko brez skrbi in namenjen tudi drugim dejavnostim v našem življenju.

Enako velja za učenje. Ko sva le lahko, sva z učenjem začela takoj za tem, ko sva se zbudila. Če sva imela zjutraj kakšne obveznosti, sva to storila čim prej za njimi. Za učenjem nam tako ostane še veliko dneva, ki ga lahko izkoristimo.
### Oblikovanje okolja pri učenju
URL: https://www.sodobniucenjak.si/oblikovanje-okolja-pri-ucenju/
Last updated: 2025-03-09T17:38:54.000Z
Oblikovanje okolja ali v angleščini *"environment design"* je ena izmed ključnih idej knjige [Atomske navade avtorja James Clear](https://jamesclear.com/atomic-habits?ref=sodobniucenjak.si).

Oblikovanje okolja opiše kot ustvarjanje prostora, kjer so naše zaželene navade spodbujane in naše nezaželene navade neugodne. To torej pomeni, da če želimo zdravo jesti, doma ne hranimo čokolade, ampak kakšno sadje. Ko nam v enem trenutku zapaše čokolada, se je potrebno za njo potruditi - moramo se obuti, preobleči in odpraviti do trgovine, kjer kupimo čokolado. Medtem imamo takoj v tem trenutku na voljo jabolko doma. Seveda obstaja možnost, da se bomo na ta dan odločili vseeno oditi po čokolado, a je to veliko težje kot enostavno iz hladilnika vzeti jabolko.

Kako pa lahko ta nasvet prenesemo na učenje? Skozi študij sva spoznala veliko delov najinega okolja, ki so naju spodbujali k učenju in veliko takšnih delov, ki so naju od tega odvračali. Kar sva torej naredila je, da ko sva katerega izmed teh opazila sva ga bodisi na nek način izločila iz okolja, če je bil za naju slab, ali pa sva ga uporabila, da sva si učenje spodbudila.

Ključnega pomena je, da je to oblikovanje okolja prilagojeno nam. To je edini način, da nam lahko dobro služi. Midva sva svoje načine oblikovanja okolja ugotovila skozi več let in predlagava, da se tu držite pravila, da z vašim okoljem eksperimentirate in vidite, kaj deluje za vas.

Tukaj pa naštevava nekatere ukrepe, ki so nama pomagali pri oblikovanju okolja, ki spodbuja učenje:

1. Za učenje naj bo določena miza, kjer se samo učimo. To omogoči potem, da se na mizi ne znajdejo druge stvari kot je hrana, obleke, pisma in podobno. Če je miza prazna, z učenjem veliko lažje začnemo, saj ne rabimo najprej še pripraviti površine.
2. Na telefonih uporabljava [aplikacijo Forest, ki onemogoči uporabo drugih aplikacij med učenjem](https://www.sodobniucenjak.si/f/).
3. Na telefonih si med učenjem nastaviva do not disturb, lahko pa uporabite tudi airplane mode, da vas med učenjem ne motijo sporočila in obvestila na telefonu.
4. Na laptopu imava nastavljena dva uporabniška profila. Na enem je možnost gledanja filmov in igranja iger ali gledanja youtube kanalov, na drugem pa do teh aktivnosti nimava dostopa. Profil, kjer imava na voljo filme, itd., je med določenimi urami v dnevu nedosegljiv. Na primer do 17\. ure popoldan. Ta ukrep nama je močno pomagal pri učenju, saj se je veliko lažje spraviti k mizi, če ni za početi veliko drugega.
5. Na laptopih sva izkoristila uporabo [add ons, ki blokirajo ali omejijo določene strani](https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti/), da med učenjem do njih nisva imela dostopa.
6. Na vrata spalnice sva si nalepila listek: Prva stvar v dnevu naj bo Forest.

To je le nekaj nasvetov za oblikovanje okolja, ki so nama pomagali oblikovati navado učenja. Predlagava, da poskusite katero izmed zgoraj naštetih ali pa poskusite pri sebi premisliti, katera stvar iz okolja vam učenje najbolj ovira. Nato pa poskusite najti način, kako jo izločiti iz okolja ali zmanjšati njen vpliv.

Ste že poskusili kakšno takšno idejo? Se vam je obrestovala?
### Ne moti ⛔
URL: https://www.sodobniucenjak.si/ne-moti/
Last updated: 2025-03-09T17:41:02.000Z
To je seznam Chrome extensions, ki jih trenutno uporabljava s povezavami do vsakega:

1. [News Feed Eradicator](https://chrome.google.com/webstore/detail/news-feed-eradicator/fjcldmjmjhkklehbacihaiopjklihlgg?ref=sodobniucenjak.si) – Uporabljava ga za onemogočanje prve strani Facebooka, kjer so predvsem oglasi in prioritete drugih ljudi. Hkrati je Facebook znan po tem, da ga ljudje uporabljajo za svojo “zbirko vrhuncev”, saj na svoje profile pogosto ljudje objavljajo le vrhunce svojega življenja (posebne dosežke, potovanja v eksotične kraje, itd.), kar še zdaleč ni odraz realnega življenja. Vendar nam njihove objave vzbudijo občutek, da nekaj zamujamo, kar pa ni nujno res. Tale dodatek te občutke popolnoma izniči, saj ne vidimo dnevnih objav drugih, ki nam dajo občutek, da naše življenje ni tako dobro.
2. [DF Tube (Distraction Free for YouTube™)](https://chrome.google.com/webstore/detail/df-tube-distraction-free/mjdepdfccjgcndkmemponafgioodelna?ref=sodobniucenjak.si) – V nastavitvah imava nastavljeno, da nama ne prikazuje domače strani, kjer youtube sam predlaga videe in tako uporabljava le kategorijo “Subscriptions”, kjer imava izbrane kanale, ki naju usmerjajo proti življenju, ki ga želiva živeti. [Več o kanalih, ki jim slediva lahko najdete tukaj.](https://www.sodobniucenjak.si/youtube-kanali-ki-jim-slediva/)
3. [BlockSite: Block Websites & Stay Focused](https://chrome.google.com/webstore/detail/blocksite-block-websites/eiimnmioipafcokbfikbljfdeojpcgbh?ref=sodobniucenjak.si) – Uporabljava za blokiranje strani, ki nama ne koristijo ali nama vzamejo veliko časa brez doprinosa k najinemu življenju.
4. [Adblock Plus – free ad blocker ](https://chrome.google.com/webstore/detail/adblock-plus-free-ad-bloc/cfhdojbkjhnklbpkdaibdccddilifddb?ref=sodobniucenjak.si)– Uporabljava za odstranjevanje oglasov, da v najino življenje ne vstopajo želje po novih predmetih, ki jih v resnici ne potrebujeva.
5. [LastPass: Free Password Manager](https://chrome.google.com/webstore/detail/lastpass-free-password-ma/hdokiejnpimakedhajhdlcegeplioahd?ref=sodobniucenjak.si) – Uporabljava za enostavno shranjevanje gesel.
### Youtube kanali, ki jim slediva
URL: https://www.sodobniucenjak.si/youtube-kanali-ki-jim-slediva/
Last updated: 2025-03-09T17:39:23.000Z
Oblikovanje življenja, produktivnost in filozofija:

1. [Ali Abdaal](https://www.youtube.com/@aliabdaal?ref=sodobniucenjak.si) (produktivnost, oblikovanje življenja, učenje, podjetništvo)
2. [Matt D’Avella](https://www.youtube.com/@MattDAvella?ref=sodobniucenjak.si) (oblikovanje življenja, produktivnost)
3. [Daily Stoic](https://www.youtube.com/@DailyStoic?ref=sodobniucenjak.si) (filozofija)

Kanali z zanimivimi in drugačnimi življenskimi stili kot smo jih navajeni:

1. [Jonna Jinton](https://www.youtube.com/@jonnajinton?ref=sodobniucenjak.si) (življenje v prostrani naravi)
2. [Sailing SV Delos](https://www.youtube.com/@svdelos?ref=sodobniucenjak.si) (življenje na jadrnici)
3. [Kirsten Dirksen](https://www.youtube.com/@kirstendirksen?ref=sodobniucenjak.si) (zgodbe ljudi, ki živijo drugače)
4. [Ghost Town Living](https://www.youtube.com/@GhostTownLiving?ref=sodobniucenjak.si) (življenje v odročni zapuščeni vasi)
5. [hannahleeduggan](https://www.youtube.com/@hannahleeduggan?ref=sodobniucenjak.si) (življenje v koči v gozdu in življenje v kombiju)
6. [Sailing Uma](https://www.youtube.com/@SailingUma?ref=sodobniucenjak.si) (življenje na jadrnici)
7. [Drew Simms](https://www.youtube.com/@drewsimms?ref=sodobniucenjak.si) (življenje in potovanje na odročne lokacije v avtu)
8. [Kalle Flodin](https://www.youtube.com/@KalleFlodin?ref=sodobniucenjak.si) (življenje v koči v godzu)
9. [Leena Henningsen](https://www.youtube.com/@LeenaHenningsen?ref=sodobniucenjak.si) (življenje v prostrani naravi)

Meniva, da youtube kanali, ki jim sledimo, oblikujejo kdo smo in kako razmišljamo. Zato si preko njih dodajava videe o oblikovanju življenja in filozofiji, da naju konstantno opominjajo, da je v življenju pomembno, da vedno rastemo in se oblikujemo v osebe kakršne si želimo biti. Med njih si dodajava tudi drugačne življenske stile, da nama “novo normalno” postane tudi življenje ljudi, ki ne živijo na eni lokaciji ali pa živijo popolnoma odročno in se preživljajo s službami in podjetji na daljavo. Ker ti youtube kanali prikažejo tudi dejanske zaplete in slabosti takšnega življenja pa preko njih vidiva tudi kakšno življenje si želiva sama.
### Forest - aplikacija s katero se lažje učimo
URL: https://www.sodobniucenjak.si/f/
Last updated: 2025-03-09T17:23:48.000Z
Če se težko začneš učiti, poskusi [Forest](https://www.forestapp.cc/?ref=sodobniucenjak.si)!

Ko sva na začetku iskala nasvete za boljše učenje, sva naletela na aplikacijo Forest. Namen aplikacije je, da se nam pomaga osredotočiti na delo. Ko želimo poglobljeno delati na neki stvari (učenju), odpremo aplikacijo, izberemo kako dolgo želimo delati in posadimo drevo. Če znotraj tega časa pustimo aplikacijo odprto, torej ne odpiramo drugih, bomo uspešno vzgojili drevo. Če pa vmes uporabljamo druge aplikacije, se nam drevo posuši. Tako vsakič dobimo nagrado za osredotočeno delo, če pa nas telefon premami, drevesa ne dobimo. 

Ta mini igra popestri delo in pomaga pri tem, da ostanemo zbrani. Vključimo lahko tudi prijatelje in drevesa sadimo skupaj. Če kdo odneha, vsi vključeni izgubijo drevo. Tako imamo še en razlog, da vztrajamo, hkrati pa dobimo občutek, da z drugimi delamo proti skupnemu cilju.
### Razumeš razumevanje?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/razumes-razumevanje/
Last updated: 2025-03-09T17:01:54.000Z
Učenje ni koristno, če se nekaj samo naučimo na pamet. Namen učenja je pridobiti znanje, ki ga lahko potem tudi uporabljamo. Če hočemo to doseči, moramo naučeno razumeti.

Včasih pa je težko vedeti, ali nekaj razumemo ali pa je to samo lažen občutek. Vsem se je že zgodilo, da smo poslušali razlago profesorice in se nam je zdela povsem jasna in logična. Potem pa poskušamo to ponoviti in hitro ugotovimo, da ni vse tako preprosto.

Obstaja citat, ki je pogosto pripisan Albertu Einsteinu - "Če stvari ne moreš razložiti preprosto, je ne razumeš dovolj dobro."

Če želimo preveriti naše razumevanje stvari, jo moramo poskusiti razložiti z lastnimi besedami. Tako hitro ugotovimo, kje se nam zatakne, hkrati pa povezujemo naše znanje.

In kako lahko razumevanje vključimo v naše učenje?

Preprost način je, da to, kar se učimo, poskusimo razložiti nekomu drugemu. Ali pa se vsaj pretvarjamo, da nekoga učimo. Ko ustvarjamo razlago, hitro ugotovimo, kje nam zmanjka znanja. Ko nas poslušalec vpraša "zakaj?" ali "lahko malo bolj razložiš, ne razumem?" in ne znamo ponuditi odgovora, takrat smo verjetno naleteli na lastno pomanjkanje znanja.

Richard Feynman, prejemnik Nobelove nagrade za fiziko, je bil tudi močan zagovornik takšnega načina pridobivanja znanja.

Po njem se imenuje Feynmanova metoda, ki je sestavljena iz štirih korakov:

I. Izberi temo, ki jo želiš razumeti.

II. Razloži jo z besedami, ki bi jih razumel otrok.

III. Odkrij luknje v lastnem znanju in jih zapolni.

IV. Poenostavi razlago v čim lažjo obliko.

Če nek koncept resnično razumemo, nam bo bolje ostal v spominu. Da pa stvari nikoli ne pozabimo, pa vedno lahko uporabljamo Anki.
### Kako naj ukrotim svoj računalnik?
URL: https://www.sodobniucenjak.si/kako-naj-ukrotim-svoj-racunalnik/
Last updated: 2025-03-12T16:55:05.000Z
Kdaj ste nazadnje uporabljali računalnik? Verjetno je minilo manj kot 24 ur. Računalniki so postali temeljno orodje za številna dela. Zmorejo neskončno stvari, bolje kot jih lahko naredimo sami. Ko dodamo internet, pa sploh ustvarimo čudež. Hkrati pa so tudi eden glavnih načinov za sproščanje. S tem pa nastane tudi problem.

Če zmorejo karkoli kadarkoli, kako se naj osredotočimo na delo? Vsi poznamo ta občutek - pred seboj imamo odprte zapiske ali pa Word za seminar, ki naj bi ga pisali. A vmes nas vleče v druge stvari. Brez, da bi opazili, nekako odpremo Chrome in že izgine 15 minut, mi pa beremo novice ali gledamo najnovejši video, ki se je pojavil v naših subscriptions. Ali pa si ogledamo fotografije, ki so jih objavili prijatelji in drugi ljudje, ki jim sledimo.

Tako sočasno bijemo dve bitki. Prva je, da se moramo osredotočiti na delo, ki je lahko zahtevno in naporno. Še v najboljših razmerah težko ostanemo pri njem. Druga bitka pa je, da se moramo vmes upirati vsem prijetnim skušnjavam, ki obstajajo na računalniku. Za najine starše so glavna skušnjava novice in email. Številni kolegi so redno odpirali Twitter, Facebook in Instagram. Naju so največkrat premamile računalniške igre. Tako sva lahko hitro izgubila nekaj ur dneva s tem, ko sva "šla samo še eno igro". Kar nekaj časa je minilo, preden sva našla način, kako se ubraniti pred skušnjavami. A na koncu sva ga le našla.

Kot rešitev sva ustvarila dva profila na računalniku. Idejo sva razvila iz treh virov:

Prvi je video [Spaceship You - CGP Grey](https://www.youtube.com/watch?v=snAhsXyO3Ck&ref=sodobniucenjak.si)

Druga dva pa sta ideji, ki jih pogosto uporabljava v življenju:

I. "Uporabi motivacijo za ustvarjanje sistemov." je ideja o kateri večkrat piše James Clear

II. "Sprejmi eno odločitev, ki odstrani sto odločitev." - Tim Ferriss

Tako sva ustvarila uporabniška profila "Creation Station" in "Recreation Station". Na Creation Station - mestu za ustvarjanje - imava na voljo vsa orodja, ki nama pomagajo pri delu. Tu imava dostop do vseh programov, zapiskov, drugega gradiva in interneta. Do vseh stvari, ki jih potrebujeva za delo. Chrome ima blokirane vse spletne strani, ki bi naju lahko premamile in zamotile. Facebook, YouTube in druge so blokirane. Če bi jih uporabljala, bi sem umestila tudi Instagram, Twitter, Reddit, novice in vse podobne strani. Prav tako so blokirani vsi oglasi. Ta brskalnik uporabljava za pomoč pri delu in nič drugega.

Recreation Station - mesto za sproščanje - pa je nasprotje tega. Tu imava na voljo vse stvari s katerimi se rada sproščava. Filme, serije, igre, YouTube, priljubljene spletne strani in še marsikaj drugega. Nimava pa na voljo orodij. Ta profil je namenoma ustvarjen samo za sproščanje. Tu ne moreva opravljati dela. Ni programov, zapiskov in podobnega. Če se odločiva, da želiva nekaj ustvariti, morava zamenjati profil nazaj na Creation Station. S tem sva ustvarila močno mejo med delom in sproščanjem.

Včasih profile tudi časovno omejiva. Dopoldne je na voljo Creation Station, Recreation pa je zaklenjen. Tako lažje [dan začneva z najpomembnejšo nalogo](https://www.sodobniucenjak.si/pojej-zabo-takoj-zjutraj/). Zvečer, ko je čas za sproščanje, pa je Creation zaklenjen, Recreation pa je na voljo. Vse dokler se računalnik ne avtomatsko ugasne, ko je čas za spanje. Takrat pa sta oba profila zaklenjena. Te omejitve se sicer skozi čas spreminjajo. Včasih imava obdobja, ko strogo ločiva ta čas. Včasih pa sva brez omejitev.

Ves čas pa obstaja jasna meja med profilom za ustvarjanje in počitek. Tako, ko je čas za delo, lahko nemoteno delava. Ko je čas za sproščanje pa lahko pozabiva na obveznosti in v miru počivava.

Vplivi:

[Spaceship you - CGP Grey](https://www.youtube.com/watch?v=snAhsXyO3Ck&ref=sodobniucenjak.si)

[Make one decision, that eliminates a hundred decisions - Tim Ferriss.](https://tim.blog/2020/01/20/one-decision-that-removes-100-decisions/?ref=sodobniucenjak.si)

[Use motivation to create systems - James Clear](https://jamesclear.com/goals-systems?ref=sodobniucenjak.si)