Krivulja pozabljanja
Ko se prvič nekaj naučimo, ne traja dolgo, da to popolnoma pozabimo. S tem imamo izkušnje prav vsi, saj ko smo se v šoli kaj novega naučili, ni minilo dolgo, da smo to tudi pozabili. V osnovni šoli, ko je teh informacij manj, smo se včasih za preizkus znanja učili šele zadnji dan in naslednji dan nalogo uspešno opravili. A ko nas je nekdo o tej tematiki vprašal naslednji teden, so nam ostali le še drobci znanja in reševanje kontrolne naloge je bil le daljni spomin. Ko so nam v šoli povečali obremenitve, smo videli, da v enem dnevu ni več dovolj časa, da se naučimo vse, kar je tema našega preizkusa znanja. In takrat smo se naučili, da bo snov potrebno tudi kdaj ponoviti. Če smo nato prestopili tudi prag univerze pa smo hitro videli, da vsakodnevno ponavljanje in učenje nove snovi, postane skoraj nemogoč podvig. Če se za izpit pripravljamo en mesec, je iskanje načina, kako bomo to znanje obdržali vse do konca meseca že velik zalogaj. Kar takrat storimo, je, da močno povečamo število ur, ki jih na dan porabimo za učenje. Občutek dobimo, da tudi osem ali celo deset-urni dnevi učenja niso več dovolj, saj moramo predelati še nekaj nove snovi, medtem ko ponavljamo vse, kar smo se do tega dne že naučili. Veliko nas tudi skoraj že obupa.
A nemški psiholog Herman Ebbinghaus je odkril ključ do rešitve, kako lahko na dan porabimo le nekaj ur učenja in znanje obdržimo tudi do izpita, ki bo šele nekaj mesecev kasneje. Odkril je tako imenovano krivuljo pozabljanja, ki temelji na ponavljanju s presledki. V svojih raziskavah je namreč opazil, da ko se prvič snov naučimo, si jo zapomnimo le za kratek čas. Ko ta podatek ponovimo pa se zgodi nekaj zanimivega. Pričakovali bi, da bomo snov enako hitro pozabili, vendar pa temu ni tako.
KRIVULJA POZABLJANJA
Če si ogledamo zgornji graf, vidimo, da pozabljanje poteka z neko določeno hitrostjo. Če pogledamo krivuljo pozabljanja, ko se nekaj prvič naučimo je precej strma in hitro upada. Sivi del črte predstavlja upad krivulje, če podatka ne ponovimo. Po enem dnevu se spomnimo le 80% tistega kar smo se naučili. Po treh dnevih le še 60%, itd. Ko pade pomnenje pod 80% je podatek že precej težko dosegljiv in v znanju opazimo že velike luknje. Znanje želimo ponoviti tik preden se to zgodi. Tik preden bi se nam pojavile prevelike luknje in bi se morali dele snovi ponovno naučiti. To je tisto, kar smo pogosto odkrili tudi sami in smo zato snov ponavljali skoraj vsak dan. A izkaže se, da to nikakor ni potrebno. Če si zopet ogledamo zgornji graf, vidimo, da se naše znanje ob vsaki ponovitvi povrne na 100%, vendar to ni tisti ključen del Ebbinghausovega odkritja. Ključno je, da z vsako ponovitvijo, snov počasneje pozabimo. Torej po prvi ponovitvi, vidimo, da je krivulja že malo položnejša, kar kaže na počasnejši upad spomina. Po drugi ponovitvi je krivulja še bolj položna in tako naprej. Torej lahko čas med ponovitvami podaljšujemo, kar pomeni, da snovi ne rabimo ponavljati vsak dan, ampak z vedno večjimi presledki med ponovitvami. Ko snov ponovimo mnogokrat, postane krivulja že tako položna, da podatka v bistvu nikoli več ne pozabimo.
V praksi to pomeni, da ko se nekaj prvič naučimo, moramo podatek ponoviti po enem dnevu. Ko ga prvič ponovimo, ga moramo naslednjič ponoviti čez nekaj dni. Ko ga drugič ponovimo se čas do naslednje ponovitve podaljša že na več kot en teden.
Naš dragi Ebbinghaus nam je torej pokazal, da snovi nikakor ne rabimo ponavljati dnevno. To je v bistvu velika potrata časa. Kar naenkrat opazimo, da je na dan dovolj 2 ali 3 ure učenja, v tem času pa je dovolj časa za novo snov in ponavljanje stare snovi. Če želimo ta princip uporabiti tudi sami, ne potrebujemo koledarja, kjer si merimo čas med ponovitvami. Ampak lahko za to uporabimo aplikacijo Anki, ki združi aktivni priklic in ponavljanje s presledki v pošastno močno kombinacijo, ki nam omogoči manjšo porabo časa na učenju, boljše ocene in dolgotrajno znanje, ki nam lahko služi tudi, ko je izpita že zdavnaj konec.