Koliko ur učenja?

Čim več znanja v čim manj časa je želja vsakega izmed nas pri učenju.

V tem stavku se skriva želja po največjem izkoristku. Da bi vsaka minuta učenja bila dobro porabljena. Hočemo, da bi se lahko naučili kar se želimo in moramo, potem pa bi čas porabili na drugih stvareh v življenju.

Kako to dosežemo?

Prvi korak je, da se učimo z najbolj učinkovitimi metodami - aktivni priklic in ponavljanje s presledki. Drugi del te enačbe pa je, da se učimo samo toliko časa, kolikor nam dopušča naša koncentracija.

V knjigi Deep Work Cal Newport napiše, da najboljši ljudje lahko poglobljeno delajo največ tri do štiri ure preden začne izkoristek strmo upadati. Za naju je bila ta številka bolj dve do tri ure. Po treh urah sva opazila, da sva želela imeti vedno več odmorov, samo učenje pa je zmeraj počasneje napredovalo. Opazila sva, da dlje kot sva bila pri učenju, počasneje sva lahko razumela in predelovala novo snov in počasneje sva stvari ponavljala z Anki.

Začela sva spremljati svoj izkoristek z uporabo programa Toggl, kjer sva štopala čas, ki ga sva porabila pri učenju. Ugotovila sva, da imava pri 2 urnem intervalu za učenje približno 1 uro in 40 minut dejanskega izkoristka. 20 minut pa sva porabila na odmorih. Časovni izkoristek je v tem primeru (100min/120min)*100% = 83%.

Če sva poskušala s tri urnimi intervali, sva pogosto na koncu imela izkoristka približno dve uri. Takrat sva eno celo uro porabila na odmorih. Časovni izkoristek je bil 66%.

Nekaj časa sva poskušala tudi z enim intervalom, ki je trajal 2 uri, potem pa še enim, ki je trajal 1 uro. Takrat je bil izkoristek tudi zelo dober, vendar sva opazila, da se nama je bilo včasih težko še za eno uro vrniti k učenju. Nadaljevanje sva potem lahko kar nekaj časa odlašala in nisva počela drugih stvari v dnevu. Tako sva si na koncu kot cilj pogosto zadala, da za učenje porabiva na dan dve uri, preostanek časa pa počneva druge stvari v življenju.

Ne pozabimo, da ne upade samo časovni izkoristek. Upade tudi naša sposobnost učenja. Če na začetku možgani delujejo s polno paro, se po nekaj urah učenja že zelo utrudijo. Tako kot se utrudimo pri teku, tako se utrudijo tudi naši možgani. Zato je spremljanje učinkovitosti tako pomembno. Če nismo pozorni bomo več časa porabili za to, da slabše delamo. Napredek bo tako minimalen, naše frustracije pa se samo nabirajo. To je idealen recept, da učenje postane neprijetno in naporno.

Seveda so bili dnevi, ko sva zaradi strahu in stresa na učenju porabila tudi več časa. Vendar sedaj, ko gledava nazaj, lahko vidiva, da je bilo to tudi precej nepotrebno. Danes sva mnenja, da če dnevno za učenje porabimo do dve uri, je to dovolj časa, da se naučimo vse kar je potrebno.