Kakšen je vaš kupček navad?

Ko hočemo ustvariti novo navado, moramo najprej odgovoriti na tri vprašanja - Kje? Kako? In Kdaj? Na zadnje vprašanje je včasih najlažje odgovoriti tako, da novo navado pripnemo na konec že obstoječe navade. Kako pa se tega lotimo?

Najprej moramo vedeti, katere navade že imamo. To ugotovimo tako, da vzamemo list papirja in nanj pišemo, kaj počnemo od trenutka, ko se ustanemo dokler ne gremo spat. Na seznamu, ki ga tako naredimo bomo imeli pregled nad našimi trenutnimi navadami. To so stvari, ki jih počnemo vsak dan, ali skoraj vsak dan in jih lahko uporabimo kot izhodišče za nove navade.

Če si predstavljamo jutro študentke med tednom, morda zgleda tako:

• Se zbudi
• Gre na WC
• Poje zajtrk
• Spije kavo
• Se stušira
• Opere si zobe
• Se obleče
• Odide na predavanje

To je primer kupčka navad, ki jih opravi zjutraj. Na koncu vsake navade se ne rabi aktivno odločiti, kaj je naslednja stvar, ampak to avtomatsko naredi. Recimo, da ta naša študentka želi zjutraj, preden odide, še telovaditi.

Zdaj lahko pogleda ta seznam navad in se odloči, kje bi bilo najbolj smiselno dodati telovadbo. Preden gre na WC verjetno ni dober čas, ker bo vmes morala na WC in se ji bo načrt porušil. Za tem, ko se stušira tudi ni najbolj smiselno, ker noče od doma oditi prepotena. Na poln želodec tudi ni najbolj prijetno telovaditi, torej bo najbolje to storiti pred zajtrkom. Sedaj se že oblikuje načrt. Zjutraj za tem, ko gre na WC, bo telovadila. Na ta način si je ustvarila zanesljivo iztočnico za telovadbo. Zdaj se mora samo še malo prej ustati in nova navada se lahko začne.

Če to primerjamo s pogostim načinom, kako se ljudje lotimo teh stvari, lahko vidimo prednosti tega pristopa. Najpogosteje si rečemo "zjutraj bom telovadil" in to je vse. To ni načrt, ampak upanje in to skoraj zagotovo ne bo delovalo. Včasih si rečemo "zjutraj ob sedmih si bom nastavil alarm in takrat telovadil". To je že dosti bolje in na ta način nam lahko uspe. 

A kaj, če se nam urnik spreminja in se zbudimo prej ali kasneje? Kaj če nas ravno takrat nekaj zmoti? Alarm bi morali stalno prilagajati spremembam v urniku in to je recept, da vse skupaj pozabimo in opustimo. Če pa novo navado pripnemo na staro, dobimo zelo zanesljivo izhodišče za ustvarjanje novih navad. Kupček navad torej naredimo za naš dan in to uporabimo kot izhodišče za nove navade.

Pri večini nas bodo navade drugačne med tednom in vikendom, zato je koristno narediti ločena seznama. 

Še nekaj primerov, kako lahko pripnemo nove navade na stare, s poudarkom na učenju:

- Ko zapustim šolo, bom odšel v knjižnico in se usedel za mizo v študijskem prostoru.

- Ko pojem kosilo in odložim krožnik v pomivalni stroj, bom sedel za mizo in odprl knjigo.

- Ko si v soboto in nedeljo zjutraj skuham kavo, bom s šalico odšel na balkon in na telefonu ponovil Anki kartice.

Vsak od nas ima drugačne navade in drugačno življenje, zato si moramo ustvariti svoj načrt. Teh nekaj primerov pa lahko pomaga, da ga lažje sestavimo.

Torej, da povzamemo, kako to narediti.

1. Ustvarimo seznam navad

Rabimo seznam svojih navad, zato najprej naredimo to. Ko gremo skozi dan zapisujemo, kaj počnemo. Ali pa se v mislih sprehodimo čez običajen dan. Ta korak je pomemben, zato se ga splača narediti čim bolje.

2. Umestimo novo navado

Ko enkrat imamo seznam pa zberemo mesto, kam bomo umestili novo navado. Določimo iztočnico. Ta naj bo čim bolj natančna. Bolj ko bo našim možganom jasno, kdaj se začne nova navada, bolj zanesljivo jo bomo lahko ustvarili.