Kako začeti z učenjem

Kaj bomo počeli je odvisno od treh stvari:

- kaj hočemo početi

- kaj lahko (zmoremo) počnemo

- kaj se spomnimo početi

Hočemo x Zmoremo x Spomnimo = Počnemo

Če se v nekem trenutku zgodijo vse tri stvari, bomo to počeli.

Recimo, da imamo cilj, da se učimo in se do zdaj še nismo. Kako zelo to hočemo početi? Verjetno ne zelo, sicer bi se že učili.

Kako lahko (enostavno) nam je? Verjetno precej težko. V mislih imamo, da bo vzelo veliko časa, nimamo občutka katero snov naj delamo oziroma kaj sploh snov je, strah nas je rezultatov... Veliko stvari pride na kup in učenje zato ni lahko - je zelo zahtevno.

Ali se spomnimo učiti? Knjige in zvezki so v torbi v kotu sobe. Tam lepo pozabimo na njih do naslednjega jutra, ko pograbimo torbo na poti na predavanja. Na učenje se spomnimo zgolj takrat, ko nas na to spomni datum testa, ki je nekaj dni stran.

Hkrati pa imamo v življenju druge stvari. Družimo se, gledamo TV, brskamo po internetu, ukvarjamo se s hobiji. Vse te stvari so ustaljene v našem življenju. Hočemo jih početi, lahko jih počnemo in spomnimo se jih početi. Kako naj potem učenje sploh najde svoje mesto v vsem tem?

Imamo tri stvari, ki jih lahko spreminjamo. Tri gumbe, ki jih lahko obračamo, kot da bi spreminjali glasnost na zvočnikih. Hočemo, zmoremo, spomnimo.

Naš cilj je, da za nekaj časa v dnevu dvignemo glasnost na učenju in začasno utišamo glasnost na drugih stvareh. Kako to naredimo?

Povečanje glasnosti učenja:

Hočemo: Obljubimo si nagrado. Če bi vam obljubil, da vam pošljem 1000€, če se 15 minut usedete za knjigo in se učite, bi to naredili.

Nagrada je odličen motivator. Verjetno boste težko našli nekoga, ki bi vam dal toliko denarja za učenje, tako da boste potrebovali drugačno nagrado. Ne rabi biti velika. Mora pa biti nekaj, kar vas veseli. Vsakič ko se učite in prejmete nagrado, boste dobili nekaj dodatne motivacije, da se naslednjič ponovno lotite učenja. 

Zmoremo:  Tu je naloga, da ostranimo vse ovire na poti do učenja.

Miza, ki je vedno prazna in pripravljena za učenje, je prvi korak. Kdo se bo lotil učenja, če mora najprej sprazniti druge stvari z mize? Zveni zoprno. 

Drugi korak pa je, da učenje zmanjšamo dokler ni naš cilj tako majhen, da je skoraj smešno lahek. Če je cilj, da se učimo dve uri, ga zmanjšamo. Ena ura je preveč, še pet minut je preveč. Začnemo s tem, da se usedemo za mizo in odpremo zvezek. Ko to naredimo, smo dosegli cilj za ta dan. To ponavljamo, dokler ta korak obvladamo. Dokler skoraj ne moremo zgrešiti. Potem pa postopoma dvigujemo zahtevnost.

Spomnimo: Kdaj se bomo učili? Moramo imeti zelo natančen odgovor. Najprej pogledamo, kaj že delamo čez dan.

Recimo, da se zaključijo predavanja. Kaj počnemo za tem? Usedemo se na kolo, odpeljemo domov, vstopimo v hišo, se preoblečemo, pripravimo kosilo, pojemo, pospravimo kuhinjo, se usedemo na kavč in gledamo TV. To je en primer. Vsak ima drugačno življenje in drugačne rutine, zato si moramo ustvariti lasten seznam.

Ko ga enkrat imamo, se odločimo, kam bomo umestili učenje. Odgovorimo na vprašanje Po koncu <trenutne navade>, se bom usedel za mizo in odprl zvezek. Na primer "Ko pospravim kuhinjo, se bom usedel za mizo in odprl zvezek." Ali pa "Po koncu predavanja bom šel v knjižnico, se usedel za mizo in odprl zvezek." Ko imamo jasen odgovor, se bomo spomnili, da je čas za učenje, ob koncu obstoječe navade.

Utišanje glasnosti drugih stvari

Za tem, ko dvignemo glasnost učenja, moramo še zmeraj zmanjšati glasnost na drugih stvareh. Na ta način damo učenju najboljše možnosti, da uspe.

Na voljo imamo iste tri gumbe. Tu jih moramo zmanjšati na tak način, da ne bodo preglasili učenja.

Hočemo: Utišati poskušamo stvari, ki jih radi počnemo. Zato je ta gumb težko premakniti.

Namesto, da se poskušamo prepričati, da ne maramo gledati TV ali se družiti s prijatelji, trud raje usmerimo na druga dva gumba. Nobenega smisla ni v tem, da bi se prepričevali, da ne maramo stvari, ki jih imamo radi. Raje poskusimo drugače.

Zmoremo: Tu imamo dosti več možnosti. Ko se enkrat odločimo, kdaj se bomo učili, lahko za tisti čas stvari uredimo tako, da ne moremo početi drugega.

Poglejmo primer. Če bi radi učili v delu dneva med 14. in 16. uro, si lahko takrat preprečimo druge stvari. Prijateljem povemo svoj namen in jih prosimo, da nas takrat ne motijo. Na telefonu lahko nastavimo, da se v tem času avtomatsko vklopi Do not disturb in omejijo aplikacije, ki bi nas motile. Na računalniku lahko uredimo profil, na katerem se učimo in na katerem nimamo dostopa do igric. Televizijo in router lahko vklopimo v časovnik, ki je med temi urami izklopljen. Poskusimo biti čim bolj ustvarjalni v tem, da si otežimo dostop do stvari, ki bi nas zmotile. Rešitve so lahko še tako nore, glavno je, da delujejo.

Spomnimo: Če smo si okolje za učenje uredili dovolj skrbno, potem tam ne bo stvari, ki bi nas spomnile na druge stvari. Ne vidimo telefona, ne slišimo obvestil, ne gledamo v ugasnjen TV ali strmimo v hladilnik. Poskusimo odstraniti vse kar nas lahko zamoti. Če nam spodleti in nas vseeno nekaj zmoti, si to zabeležimo in okolje izboljšamo za naslednji dan.

Da nekaj počnemo morajo biti hkrati res vse tri stvari.

Hočemo x Zmoremo x Spomnimo = Počnemo.

Če je katerakoli izmed njih 0, potem tega ne bomo počeli.

Na primer, če telefon pozabimo doma, ne moremo preveriti sporočil. To zelo hočemo, redno se na to spomnimo, ampak, ker ni telefona, tega ne zmoremo.  Torej tega ne počnemo.

Če se hočemo učiti, ne sme biti nobena izmed teh treh 0. In hkrati, če hočemo utišati druge stvari, se lahko osredotočimo na to, da eno izmed treh stvari spravimo na 0. Na ta način se zagotovo ne bo zgodila. Na voljo imamo te tri gumbe, da vplivamo na to, kaj počnemo.

Sam rad o teh stvareh razmišljam na ta način, ker na enostaven način prikaže, kaj lahko spreminjam pri zapletenih problemih. Upam, da bi pomagalo tudi vam.