Kako preprečim, da mi nove navade spodletijo?

Noben načrt ne preživi prvega stika s sovražnikom.

- Helmuth von Moltke

Naša življenja se neprestano spreminjajo. To je velik problem, ko poskušamo ustvariti novo navado.

Navado si lahko predstavljamo kot krhek poganjek, ki poskuša zrasti v mogočno drevo. Spremembe pa so velik Alpinin gojzar, ki pohodi naš mali hrastek.

Prvi korak, ko ustvarjamo novo navado je, da odgovorimo na vprašanja "Kdaj?", "Kje?", "Kako?" Tako dobimo jasen načrt, kako bo izgledala naša navada in s tem močno povečamo verjetnost, da nam bo uspelo. Kljub temu pa se pogosto pojavljajo zapleti, ki nam prekrižajo načrte.

Vsakdo ima načrt, dokler ne dobi udarca v usta.

- Mike Tyson

Vseh scenarijev ne moremo predvideti. Vseeno pa je koristno, da razmislimo, kaj so lahko najpogostejše ovire, ki bi nas lahko zmotile pri iztočnici navade. Vprašajmo se "Kaj me lahko najbolj verjetno zmoti?" Na list papirja napišemo 3-5 stvari. Potem pa se vprašamo "Kako to preprečim?" Poglejmo primer, da bo bolj jasno.

Recimo, da je naš odgovor na vprašanje "Kdaj?": Ko pojem kosilo in odložim krožnik v pomivalni stroj, bom sedel za mizo in odprl knjigo.

Kaj me lahko najbolj verjetno zmoti?

1. Telefon - če ob kritičnem trenutku ravno dobimo obvestilo, nas to zlahka odvrne od tega, da nadaljujemo z načrtom in se odpravimo proti delovni mizi. Usedemo se na kavč, pogledamo obvestilo in našega načrta je konec.
2. Televizija - če med kosilom gledamo serijo, je včasih težko nehati, ko je konec epizode. "Samo še eno, potem pa res začnem." in naš načrt je spet propadel.
3. Ljudje okrog nas - Če po kosilu bratje/sestre/starši/cimri predlagajo sprehod ali izlet v mesto, se je temu lahko težko upreti. "Učil se bom, ko pridem domov." To pa se redko zgodi.

Možnih scenarijev je mnogo, zato se omejimo samo na 3-5 tistih, ki se nam zdijo najbolj pogosti in nevarni.

Kako to preprečim?

1. Telefon - pred kosilom na telefonu vklopimo Do not disturb. To poskrbi za številne motnje, ki lahko pridejo. Po koncu učenja ugasnemo Do not disturb in preverimo, kaj se je zgodilo, ko nas ni bilo.
2. Televizija - pred kosilom jo ugasnemo in vmes ne gledamo oddaj. Lahko je neprijetna sprememba, a si bomo že na koncu dneva hvaležni.
3. Ljudje okrog nas - bližnjim povemo, kakšen načrt imamo in jih prosimo, da nas ob tem podpirajo. To ne pomeni, da nas priganjajo v smislu "Rekel si, da se greš učit, kaj delaš tukaj?!". Prosimo jih samo, da nam v tem času ne ponujajo skušnjav.

Ko ustvarjamo načrt navade ta postopek ponovimo za vsako vprašanje. Naš primer opiše možne ovire, ko odgovarjamo na vprašanje "Kdaj?". Enak postopek ponovimo še za vprašanji "Kje?" in "Kako?".

Dva kratka primera:

• Kje?: Če bo naša miza polna krame, potem se bomo težje spravili k učenju.
• Kako?: Če so naše knjige ostale v avtu, bomo tudi težko začeli.

Vsega ne moremo predvideti in zagotovo nas bo nekaj zmotilo. Takrat se spet vprašamo "Kaj me je zmotilo?" "Kako to preprečim?" Na ta način bomo predvideli nekaj najbolj pogostih težav in povečali verjetnost, da naš načrt uspe.

Naš prvi načrt ni tudi zadnji. Je le prva verzija in neprestano dodajamo izboljšave. Prvi različici sledi druga, potem tretja in tako naprej. Po desetih popravkih, bomo imeli bolj odporen načrt in naša navada bo lahko zanesljivo rastla.