Kako naj izberem najpomembnejšo snov pri učenju?

"Če bi imel 8 ur časa, da posekam drevo, bi prvih 6 ur porabil za brušenje sekire." - Abraham Lincoln

To preprosto vprašanje je eno izmed najpogosteje zapostavljenih. Kaj se učimo je najpomembnejši sestavni del našega učenja. Če porabimo več ur na snovi, ki ni pomembna, potem je bil ta čas popolnoma zapravljen, če je naš cilj uspešno opraviti izpit.

Kaj se učimo ima največji vpliv na to koliko časa bomo porabili na učenju in kakšen bo naš rezultat. Tudi midva sva večkrat zapostavljala pregled snovi in to odločitev sva vsakič obžalovala, saj je takšno učenje zelo neusmerjeno, raztreseno in stresno. Takšno učenje je odvračujoče in nam daje (pogosto sploh ne lažen) občutek, da se nikamor ne premikamo. Skozi več let sva tako oblikovala svoj lasten način (checklist) za pregled snovi, ki ga zdaj v roke vzameva vsakič preden se dejansko učenje sploh začne. Nastal je skozi leta najinih izkušenj z različnimi tipi izpitov, različnimi predmeti in željo, da bi se v čim krajšem času naučila čim več tematik, ki bodo na preverjanju. V nadaljevanju ga deliva z vami, da bi si lahko čim bolje organizirali učenje.

Pregled snovi:

1. Vse gradivo zberemo na enem mestu

Ali imamo pri predmetu digitalno gradivo ali zapiske? Imamo fizične zvezke, učbenike ali knjige? 

Če imamo opravka z digitalnimi zapiski, si na računalniku naredimo novo mapo za ta predmet. V njo damo vse, kar najdemo od digitalnega gradiva pri predmetu. Stara preverjanja, zapiski sošolcev, naši zapiski, knjige, učbeniki, vaje, sheme, grafe, itd.

Če imamo opravka s fizičnimi zapiski, na kup na mizi zberemo vse, kar imamo od predmeta. Zvezki, učbeniki, naši zapiski, liste z nalogami, itd.

V tem koraku se ne ukvarjamo s tem, kako bi zapiske uredili po temah ali kakorkoli drugače. Njegov namen je samo zbrati vse gradivo na en kup. V nadaljevanju pa ga bomo analizirali in organizirali. Če imate obe vrsti gradiva, tako digitalno kot fizično, potem naredite oba koraka navedena zgoraj.

2. Neuporabni zapiski sodijo v arhiv

V digitalnih zapiskih si naredimo mapo arhiv, pri fizičnih zapiskih pa si dodamo fizično mapo ali prostor, ki bo namenjen kot arhiv.

Zdaj naredimo prvi hiter pregled našega gradiva in v arhiv, tako digitalno kot fizično, odložimo vse, kar je že od daleč razvidno, da ne bomo uporabili pri našem učenju. To so lahko kakšni listi z zanimivostmi, ki smo jih prejeli od profesorja, kakšne naloge, ki zagotovo ne bodo zastopane na izpitu, itd.

Če nismo sigurni, potem zaenkrat ta korak preskočimo. Kasneje, ko bomo delali malo bolj podrobno analizo pa lahko zapiske kadarkoli uvrstimo v arhiv, ko se malo bolj seznanimo s tem, če so pomembni za naše preverjanje.

3. Kateri tip preverjanja je?

Preden začnemo z nadaljnjo analizo se je pomembno vprašati za kateri tip preverjanja znanja gre. Od tega bo odvisen tudi naš način učenja.

Možni tipi preverjanja so lahko:

a) obkroževanje

b) esejski tip odgovorov ali kratki odgovori

c) računske naloge

d) ustno preverjanje

e) kombinacija zgoraj naštetih

Ta korak je zelo pomemben. Z njim si lahko prihranimo ure učenja, če samo vemo, na kakšen način bo potekalo preverjanje. Če tega ne vemo, preverimo pri profesorju, sošolcih, izbrskamo stara preverjanja, itd.

4. Imamo na voljo stara preverjanja?

Vsa stara digitalna in fizična preverjanja zberemo ven iz našega kupa in jim dodelimo svojo mapo.

Če imamo na voljo stara preverjanja, potem smo si ravnokar prihranili veliko dela. Včasih celo ogromno. Nekateri profesorji ali učitelji imajo le manjši nabor identičnih vprašanj, ki se pojavljajo na preverjanju. V takšnem primeru se ne smemo bati tega tudi izkoristiti. Takemu profesorju je pomembno le, da znamo odgovoriti na ta vprašanja, ki se njemu zdijo najbolj pomembna pri obravnavi predmeta in drugega znanja ne išče. Če želimo razširiti svoje znanje iz tega področja, lahko to storimo po opravljenem predmetu. Za čim krajši čas za uspešno opravljeno preverjanje, pa se naučimo le ta vprašanja, ki se na preverjanju ponavljajo.

Najpogosteje nimamo zgornjega primera in v preverjanju se le redko pojavljajo identična vprašanja. Tudi v tem primeru zberemo preverjanja na kup, saj nam bodo v močno oporo v nadaljevanju analize.

5. Razporedimo snov po temah

Zdaj je čas, da si snov razporedimo po temah. Digitalne zapiske lahko preprosto preimenujemo v naslov tematik. Če imamo več dokumentov iste tematike, potem jih na koncu označimo še s številkami. Če je možno, si tudi fizične zapiske uredimo tako, da imamo zapiske enake tematike na enem mestu.

6. Zabeležimo vse tematike

Na računalniku odpremo Word ali pa si v roke vzamemo list papirja. Tja zapišemo vse tematike, ki smo jih zasledili pri tem predmetu. Imamo učbenik? Na ta list zapišemo vsa njegova poglavja. Imamo zvezek z zapiski po poglavjih? Zapišimo si jih. Če imamo več različnega gradiva - zvezek, učbenik, itd., potem si na list zapišemo vse naslove poglavij, ki se pojavijo v našem gradivu. Zapišemo le najkrajšo možno obliko naslova, da še razumemo o čem tema govori. Če je naslov na primer: ”Osnovna analiza urina”, ga lahko skrajšamo v “Urin”. Namen tega je, da skrajšamo zelo dolge naslove, saj se potem lažje znajdemo na našem seznamu tematik.

Torej, če imamo v učbeniku poglavja: sladkorna bolezen, holesterol

V zvezku pa: holesterol, urin

Potem je naš končni seznam:

• sladkorna bolezen
• holesterol
• urin

Vrstni red zapisa v tem koraku ni pomemben.

7. Kako bi ocenili pomembnost snovi?

Prišli smo do najtežjega, a najpomembnejšega dela našega pregleda snovi. Zdaj je čas, da se odločimo, katere tematike imajo največjo verjetnost, da se pojavijo na preverjanju.

Kako bi mi sami ocenili pomembnost katere izmed snovi? V pomoč so nam lahko spodnja vprašanja:

• Katere teme so bile poudarki profesorja?
• Katere teme se meni zdijo najpomembnejše?
• Katere teme se najpogosteje pojavijo na starih preverjanjih?
• Katere teme imajo največ strani v učbeniku?
• Katerim temam dajejo prednost sošolci?

Izberite le vprašanja, na katere imate odgovore ali jih lahko dobite. Ni pomembno, da so ti odgovori popolni ali pa da so brez napak. Pomembno je le, da izberete vsa vprašanja oziroma kriterije, ki vam bodo dobro pomagala oceniti pomembnost tematik. Lahko dodate tudi kakšen svoj kriterij, če mislite, da bi vam v analizi pomagal.

Za vsakega izmed vprašanj zdaj naredimo svoj seznam. Torej, katere teme je poudaril profesor? Naredimo oštevilčen seznam tem, ki jih je največkrat omenil. Tema na prvem mestu je tista, ki jo je najbolj poudarjal, tema na drugem mestu je tista, ki jo je malo manj in tako naprej.

Enako naredimo za vsa druga vprašanja, ki si jih izberemo za analizo.

Zlasti je lahko dolgotrajna analiza starih preverjanj, a to je najpogosteje naš najpomembnejši kriterij. Vsa stara preverjanja, ki smo jih prej zbrali v eno mapo sedaj analiziramo. Pri vsakem vprašanju zapišemo temo h kateri sodi. Večkrat se nam zgodi, da tem ne bomo dovolj dobro poznali, da bi lahko vprašanje takoj umestili. Tukaj je pomembno, da sproti odpremo zapiske ali na digitalnih zapiskih in učbenikih uporabimo iskanje po dokumentu in najdemo, kam bi lahko sodilo vprašanje. Lahko si pomagamo tudi z uporabo Googla. To naredimo z vsemi preverjanji, ki jih imamo na voljo. Če je teh preverjanj res veliko, potem sva se midva v analizi osredotočila le na najnovejših 5 preverjanj.

Na koncu dobimo več oštevilčenih seznamov tem po pomembnosti. Midva sva največkrat imela odgovore na vsa zgornja vprašanja. Tako sva dobila 5 seznamov z oštevilčenimi temami po pomembnosti. Zanimivo je, da se lahko ti seznami med seboj kar precej razlikujejo.

8. Končni seznam pregleda snovi

Zdaj pridemo do končnega koraka. Vse sezname, ki smo jih dobili v prejšnjem koraku, moramo združiti v en sam seznam po pomembnosti tematik. Katero vprašanje oziroma kriterij mislimo, da je najboljši? Nasvet profesorja? Sošolcev? Stari izpiti? Odgovor se bo pri vsakem predmetu razlikoval.

Če so vsi naši seznami identični, potem nimamo težav. Če pa so različni, potem pa moramo sami pretehtati, glede na kaj bomo sestavili končni seznam pomembnih tematik. Če se ena tematika večkrat pojavi kot prva, potem ji lahko z gotovostjo dodelimo prvo mesto na našem končnem seznamu. Če se drugo mesto povsod razlikuje, se odločimo glede na to, kateremu seznamu najbolj zaupamo. In tako naprej. Vse do tega, da imamo končni seznam oštevilčen od 1 naprej. Z 1 je oštevilčena naša najpomembnejša tema, z 2 naša druga najpomembnejša tema, itd.

Naš pregled snovi je sedaj zaključen in če ste sledili vsem korakom, imate v rokah končni seznam prioritetnih tematik za preverjanje. Spodaj prilagava primer najinega končnega seznama prioritetnih tematik pri klinični kemiji. Po navadi sva si seznam na koncu še natisnila in si na njem prečrtala tematike, ki sva jih že predelala.

Učenje nato začnemo pri najpomembnejši temi in nadaljujemo navzdol. Pri učenju po tem seznamu pa si lahko pomagamo tudi s Paretovim načelom.

Želela bi še poudariti, da namen tega ni, da dobimo popoln seznam, ki bo deloval brez napak. Namen tega seznama je namreč oceniti verjetnost, da se neka tematika pojavi na preverjanju. Včasih imamo seveda lahko nesrečo in bomo na preverjanju dobili tematiko, ki smo jo umestili na seznam kot zadnjo. A to naj nas ne odvrne. Če smo dobro naredili pregled snovi, nas bo na preverjanju pričakala večina tematik, ki smo jih uvrstili visoko na seznam pomembnosti.

Zavedati se moramo, da pregled snovi vzame kar nekaj časa, a je vsakič vreden te naložbe. Midva sva v povprečju porabila nekaj ur za analizo posameznega predmeta na fakulteti. Vzemite si kolikor časa potrebujete. Katero snov se bomo učili je ključnega pomena, če želimo preverjanje dobro opraviti in se predmet naučiti v čim krajšem času.

Že brusite sekire? 🪓