Kako iz nič začnemo razvijati koncentracijo - navdihi iz knjige Ultralearning
Nedavno sva naletela na knjigo Ultralearning, ki jo je napisal Scott Young.
Knjiga opisuje pristop k učenju novih stvari, ki je usmerjen v to, da znanje pridobimo v delčku časa, ki ga ljudje sicer porabijo za učenje. Ena izmed ključnih sestavin pri uspešnem učenju je osredotočenost na delo. Lahko rečemo tudi koncentracija ali fokus.
V knjigi Ultralearning je avtor razmišljanje o osredotočenosti razdelil na tri dele.
- Začeti z osredotočenim delom
- Vzdrževati osredotočenost na delo
- Izboljšati kakovost osredotočenosti
Vse tri si sledijo kot stopnice. Dokler ne dosežemo prve, ne moremo na drugo. Zato bomo pogledali, kakšne nasvete ima avtor knjige za prvo stopnico. Ti nasveti govorijo predvsem o tem, kako se spraviti k delu in tam preživeti dovolj časa. Kaj lahko storimo znotraj tega časa za boljše rezultate pa je tema za drugič.
Prva težava - Ne morem začeti.
Young predlaga, da si rečemo “To moram delati samo pet minut, potem lahko neham”. Pogosto - po najinih izkušnjah celo vedno - je najtežji del začeti. Če pa nalogo naredimo tako majhno in enostavno, da se nam ne zdi več grozeča, je začetek dosti lažji. Midva sva uporabljala podobno metodo v obliki 2-minutne navade, ki sva jo odkrila v knjigi Atomske Navade. Ideja je v obeh primerih enaka. Nalogo spremenimo v tako majhno in preprosto, da jo lahko dosežemo tudi na najslabši dan.
Vprašamo se - Kaj bi zmogel tudi na najslabši dan?
Se lahko učim 30 minut? Ne.
15 minut? Tudi ne.
5 minut? Morda.
Se lahko usedem za mizo in odprem knjigo? Lahko.
Torej začnemo na tej točki in iz nje gradimo naprej. Young je izbral točko petih minut, mi pa najdemo tisto, ki nam odgovarja. Ko uspešno premagamo prvo težavo pa se pojavi naslednja.
Druga težava - Ko začnem, prepogosto prekinem delo.
Tu Young predlaga metodo o kateri sva že pisala - Pomodoro metoda. Če se odločimo za Pomodoro metodo, potem poskušamo slediti enemu pravilu. Nastavimo uro, ki odšteva 25 minut. V tem času ne odidemo od našega dela. Ne ustanemo od mize, ne gledamo stvari na telefonu. Če v mislih odtavamo, ostanemo za mizo pri našem delu dokler ne mine 25 minut. Potem naredimo premor, ki traja 5 minut. Po nekaj krogih pa naredimo daljši premor. Na ta način začnemo trenirati našo sposobnost koncentracije. Na začetku je lahko neprijetno in naporno, če pa vztrajamo postane lažje.
Po nekem času - morda nekaj tednih ali mesecih - pa nas lahko alarm po 25 minutah prične motiti, saj nam delo ravno dobro steče. Takrat pa si lahko zadamo višje cilje. Young predlaga, da si v koledarju označimo čas, ki bo namenjen našemu delu. Za ta čas izločimo vse stvari, ki bi nas lahko motile pri delu, da smo lahko povsem osredotočeni. Ko nam to uspe smo dosegli idealne pogoje za delo, kar se tiče naše koncentracije.
Lahko pa se zgodi, da pridemo do te točke in nam postane težko začeti, ko vemo, da moramo potem nekaj ur trdo delati. Takrat se pojavi nevarnost, da se vrnemo k prvemu problemu in sploh ne moremo začeti.
Nasvet, ki ga ima Young je, da se enostavno vrnemo na prejšnji korak. Če je večji kos časa preveč, potem se vrnemo na Pomodoro metodo. Če je Pomodoro preveč, se vrnemo na 5 minutne intervale.
“Ne počuti se slabo, če se moraš premakniti nazaj eno stopnjo. Nimaš nadzora nad občutki odpora ali naši želji, da se zamotimo. Ampak z vajo lahko zmanjšaš njihov vpliv.”
Ultralearning
Med branjem knjige naju je presenetilo, kako točno je opisala tudi najine izkušnje z učenjem. Začela sva z 2-minutnimi navadami, ki so bile dovolj lahke, da sva jih delala redno. Po nekem času sva začela uporabljati Forest in delala v 25 minutnih intervalih s kratkimi premori. Po približno enem šolskem letu pa naju je Pomodoro metoda zmotila ravno, ko sva bila poglobljena v delo, zato sva pričela z neprekinjenim intervalom dveh ur.
Potem pa sva učenje med počitnicami prekinila za dalj časa. Ko sva se vrnila in želela delati dve uri neprekinjeno, sva čutila večji odpor. Zato sva se vrnila v Forest in pričela z 25 minutami, kar pa je steklo brez problemov.
Ta način stopnjevanja dela nama je odlično služil in zdaj, ko sva ga videla še v tej knjigi, meniva, da je lahko koristen kot univerzalen pristop za začetek in stopnjevanje našega dela.
P.S.
Kot zanimivost - v objavi “Koliko časa na dan želite preživeti na telefonu?” sem napisal, da sem omejil čas na Chrome in si pripravil knjigo v aplikaciji za branje. Od takrat sem Chrome uporabljal 1h 35min na teden, namesto 3h 42min. Ebook aplikacijo pa 5h 6min namesto 0 min. Posledično sem prebral Ultralearning in iz nje pridobil veliko koristnega znanja, sicer pa bi ta čas porabil za naključno brskanje po internetu.