Kaj se zgodi, ko pri ljudeh pohvalimo inteligenco?
Kdo bi si mislil, da je slabo, če nekoga pohvališ, da je pameten.
To pa je ugotovitev psihologov, ki so ocenjevali, kakšen vpliv ima pohvala inteligence na otroke v primerjavi s tistimi, kjer je bil pohvaljen trud. Te ugotovitve so bile ene izmed prvih na področju razvojne miselnosti (growth mindset). Nekaj sva o tem že pisala tukaj.
Najprej na kratko poglejmo, kakšne so bile posledice različne pohvale pri otrocih, potem pa še, kako lahko to znanje uporabimo v lastnem življenju.
Otroci, ki so prejeli pohvalo v obliki pridevnikov - Ti si pameten, nadarjen, ustvarjalen, odličen športnik, zmagovalec… so v bodoče imeli slabše rezultate. Izbrali so tudi naloge, kjer so mislili, da lahko dobijo dober rezultat, ne pa tistih, kjer bi se naučili novih stvari. Predstavljamo si lahko, da so ustvarili povezavo - “ker sem dobil dober rezultat, so vsi videli, da sem pameten in mi to povedali.” Učenje novih stvari tako predstavlja nekakšno nevarnost, saj bi se lahko zgodilo, da na novem področju ne bi dobili dobrih rezultatov. Posledično, si lahko mislijo “Če bi dobil slab rezultat, to pomeni, da nisem pameten.”
Pri otrocih, kjer je bil pohvaljen trud - pridno si delal, vztrajal si, vložil si veliko truda, nisi se vdal… je bil učinek nasproten in so v prihodnosti imeli boljše rezultate. Otroci iz te skupine so v prihodnosti izbrali naloge, kjer bi se naučili nove stvari. Ni jih skrbelo, kakšen bo rezultat, saj niso imeli občutka, da ta določi, kako pametni so.
Preprosta sprememba, da to začnemo uporabljati v življenju je, da se osredotočimo na glagole - pridno si delal, potrudila si se, vztrajal sem itd. Izogibamo pa se pridevnikom - pametna si, nadarjen si.
Prav pa nam lahko pride v različnih situacijah. Če smo starši, lahko s to majhno spremembo v našem obnašanju izredno pozitivno vplivamo na svoje otroke. Enako velja za učitelje. Učitelj, ki bi svoje učence pohvalil na ta način, bi bil velika pozitivna sila v življenju teh otrok.
Mogoče najpomembnejši način, da uporabimo to znanje pa je, da ga uporabimo na sebi. Ko se lotimo stvari v prihodnosti, lahko torej pohvalimo naš trud, našo vztrajnost, vloženo delo. Če nam uspe, je to zaradi naših odločitev in truda, ne pa zaradi nekih lastnosti, ki naj bi nam bile položene v zibelko. Če pa nam ne uspe, to ni zato, ker smo neumni ali nesposobni. Pogledamo, koliko dela smo vložili in se vprašamo, kaj več lahko še naredimo, katere nove pristope lahko preizkusimo in kje lahko dobimo pomoč, vse dokler nam ne uspe.