Izpit je čez par dni - kaj naj naredim?

Matic se doma ne uči. Cele dneve igra igrice, gleda TV in strmi v telefon. Šolske obveznosti se nalagajo in išče rešitev.

Na vas se obrne za pomoč. Rabi hitro in zanesljivo spremembo, da pravočasno opravi vse izpite. Časa mu bo zmanjkalo, če se ne začne takoj resno učiti. Kaj bi mu predlagali?

Najin predlog bi bil:

1. Uči se v knjižnici.

2. Zberi čim več starih testov in učenje načrtuj po njih.

3. V Anki daj vse kar se učiš. Ne delaj izpiskov. Ne prebiraj. Ne podčrtuj. Snov daj samo v Anki.

4. Vsak dan ponovi vse kartice, ki ti jih določi Anki.

5. Ustvari nagrado za vloženo delo.

Meniva, da bi na ta način Matic imel najboljše možnosti, da se v kratkem času uspešno pripravi na izpite.

Spodaj razloživa vsako točko posebej.

1. Uči se v knjižnici.

Okolje najbolj vpliva na naše navade.

Matic je navajen, da se doma ne uči, ampak dela druge stvari.

Na dolgi rok bi mu najbolj koristilo, da si doma naredi takšne pogoje, da mu bo učenje lažje in bolj prijetno. Ampak on potrebuje hitro spremembo, da opravi par izpitov. Doma tvega, da bo zapadel v iste navade in se ne bo učil.

Navade najlažje spremenimo tako, da spremenimo okolje. V novem okolju še niso oblikovane, tako da jih lahko napišemo na novo. Knjižnica je novo okolje in ima tri velike prednosti:

1. Kako se ljudje obnašamo je odvisno od okolja v katerem smo. V knjižnici to pomeni, da avtomatsko šepetamo, ne delamo hrupa in sprejmemo, da je to prostor znanja in učenja. Zato se našim možganom ne zdi nenavadno, da se v knjižnici učimo.

2. Nismo sami. Ko pogledamo okrog sebe, vidimo za mizami še druge ljudi, ki se učijo in grejo po isti težki poti.

3. Mir in tišina. Vsa pravila knjižnice so ustvarjena za to, da ustvarijo mirno okolje brez motenj.

Knjižnica ima tudi nekaj slabosti. Delovni čas je omejen. Do nje moramo priti, kar nam vzame več časa.

Kljub temu je odlična rešitev za velike spremembe na kratki rok.

Na dolgi rok pa imava osebno raje, da si doma ustvarimo odlične pogoje za delo.

2. Zberi čim več starih testov in učenje načrtuj po njih.

Snovi je veliko in časa je malo. Premalo, da bi se vse naučili. Snov moramo razvrstiti po pomembnosti.

Uporabimo Paretovo načelo, ki pravi, da večina rezultatov pride iz manjšine vzrokov. Večina ocene pride iz manjšine snovi.

Stari testi nam povedo, katera snov je najbolj pomembna. Če se ista snov ali celo isto vprašanje ponovi na vsakem testu, potem je visoka verjetnost, da bo tudi na našem. Tu začnemo.

Najprej se učimo snov, ki se ponovi največkrat. Potem snov, ki je na drugem mestu. Potem snov, ki je na tretjem in tako naprej. Pri vsaki se poskusimo naučiti vsaj nekaj ključnih stvari. Največ časa pa porabimo na snovi, ki je najbolj pogosta.

3. V Anki daj vse kar se učiš. Ne delaj izpiskov. Ne prebiraj. Ne podčrtuj. Snov daj samo v Anki.

Matic nima veliko časa. Porabiti ga mora na najboljši način. Testiranje je najboljši način učenja. Anki pa je najboljši način za testiranje.

Anki je program za izdelavo spominskih kartic (ang. flashcard). Spominsko kartico si predstavljajmo kot listek papirja, ki ima na eni strani vprašanje, na drugi strani pa odgovor. Vprašanje preberemo in ga poskusimo odgovoriti preden pogledamo odgovor. Na ta način se testiramo.

Anki je računalniška oblika spominskih kartic. Ima pa še eno moč - določi nam, kdaj naj ponovimo kartico. Več o tem v točki 4.

Torej, testiranje je najboljši način učenja. Vsi ostali načini so slabši. Matic ne bo prebiral zapiskov. Ne bo jih podčrtoval. Ne bo delal izpiskov ali miselnih vzorcev. S tem bi zapravljal dragoceni čas.

Vsako stran bo prebral enkrat. V Anki bo dodal kar se mu zdi pomembno in šel naprej. Vrnil se bo samo, če bo imel točno določeno vprašanje. Ne bo se vrnil, ker je enkrat prebral snov in bi jo zdaj še enkrat.

4. Vsak dan ponovi vse kartice, ki ti jih določi Anki

Če Matic porabi deset minut, da se nekaj nauči in potem to pozabi, je zapravil deset minut.

Predstavljajmo si, da je Matic upošteval naš nasvet in uporablja Anki.

Program izračuna, kdaj bomo nekaj pozabili. Kartico nam pokaže tik preden bi se to zgodilo.

Matic kartico ponovi in jo v spominu osveži. Na ta način ničesar ne pozabi. Hkrati pa porabi najmanj časa za ponavljanje, ker dela samo tiste kartice, ki bi jih pozabil.

5. Ustvari nagrado za vloženo delo

Kar je nagrajeno je ponovljeno.

Ljudje raje delamo stvari za katere smo nagrajeni. Učenje pa verjetno ni prva stvar na katero pomislimo, ko razmišljamo o prijetni nagradi. Zato je naša naloga, da to spremenimo. Za uspešno opravljeno navado učenja se moramo nagraditi.

Ljudje smo si različni in imamo radi drugačne stvari. Zato mora vsak zase ugotoviti, kaj je primerna nagrada. Ta ne rabi biti velika. Lahko pa je.

Tu je nekaj primerov nagrad, s katerimi se Matic lažje odloči, kakšno bi si sam izbral:

1. Ko zapusti knjižnico ne dela več nič za šolo. Nagrada je, da se povsem razbremeni in uživa v prostem času.

2. Na koledarju označi X za vsak uspešen dan, ko obišče knjižnico

3. Za vsakih 10 minut dela, si zabeleži črtico v zvezek. Ko jih zbere 100 ima prost dan.

4. Za vsako vloženo uro dela se nagradi z nekaj denarja, ki ga lahko porabi na nečem kar ga veseli

Nagrade so omejene samo z našo domišljijo. Obstajata pa dve pravili:

1. Nagrajen naj bo trud, ne pa rezultati.

2. Nagrada se mora zgoditi takoj za opravljenim delom. Matic si mora takoj označiti X na koledar, ali zabeležiti črtico v zvezek. Tako možgani nagrado povežejo z delom, ki ga je ravno opravil.