Anki - obratne kartice

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili prepričani, da poznate glavno mesto neke države? Da ste se ta podatek sigurno naučili? Potem pa vas je na preverjanju pričakalo vprašanje, če poznate državo kateri pripada to glavno mesto in podatka kar niste uspeli priklicati?
Zdaj pa ta primer posplošimo tudi na druge teme preverjanja. Nama se je to večkrat dogajalo. Zdi se, da bi morali podatek poznati tudi, če nam nekdo zastavi obratno vprašanje kot smo se ga naučili. Pa je to res?
Kot enostaven primer Anki kartice vzemimo podatek, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. Predstavljajmo si, da smo danes prvič izvedeli povezavo med njima. V Anki si naredimo kartico na kateri je vprašanje:
Katero je glavno mesto Slovenije?
Na drugi strani je odgovor: Ljubljana.
Odlično. Naslednji dan se odpravimo na preverjanje. Tam nas pričaka stavek, ki ga moramo dopolniti:
Ljubljana je glavno mesto __________ (navedi državo).
Nekaj časa premišljujemo, a podatka kar ne moremo priklicati. Pa saj to imam v Anki! Zakaj se podatka ne spomnim?
Odgovor je preprost. Te kartice v resnici nimamo v Anki. Če si izdelamo le zgornjo kartico, potem bomo že vedeli kaj je glavno mesto Slovenije. Obratno pa ni nujno res.

Zato v tem primeru potrebujemo dve kartici za to eno povezavo.
Prva kartica:

Druga kartica:

Z izdelavo obeh zgornjih kartic smo sedaj v naših možganih naredili povezavo v obe smeri.

Iz najinih izkušenj sva redko naletela na vprašanje, ki bi ga potem poznala tudi v obratni smeri. V farmaciji in medicini sva se srečevala z veliko novimi izrazi, kar je pogosto pri učenju katerekoli nove snovi. Če prvič slišimo besedo Ljubljana, je del učenja tudi to, da se naučimo napisati besedo Ljubljana.
Torej je učenje te na videz preproste flash kartice sestavljeno iz:
- Pomnjenja besede Ljubljana
- Pomnjenja besede Slovenije
- Pomnjenja povezave med njima (v obe smeri)
To je seveda zelo preprost primer, ki ga v Sloveniji poznamo vsi. A, če kot primer dodamo snov iz farmacevtske kemije, ki je večina ljudi ne pozna, potem bo hitro jasno, kako lahko pride do težav, če si ne izdelujemo kartic v obe smeri. Gre namreč za nam nove besede, ki jih moramo aktivno znati napisati in priklicati v obe smeri. Hkrati pa moramo poznati tudi povezavo med njimi. Če se naučimo podatke le v eno smer, potem si skoraj zagotovo ne bomo zapomnili izrazov v drugi smeri.

V zgornjem primeru bi si midva naredila celo 3 flash kartice:
- Naštej holinergične receptorje
- Med katere receptorje sodijo nikotinski receptorji?
- Med katere receptorje sodijo muskarinski receptorji?
Če bi si tu na primer dodali samo vprašanje “Med katere receptorje sodijo muskarinski in nikotinski receptorji?”, potem bi tvegali, da smo si podatek zapomnili le, ker smo si zapomnili, da ima kartica z dvema vrstama receptorjev, rešitev holinergični receptorji. S tremi vprašanji tako popolnoma preprečimo ta problem.
Ampak tako bomo imeli skoraj 2x več kartic, mar ne? Res je, kartic bo več. A prednosti so mnoge. Ko si enkrat zapomnimo povezavo med dvema besedama v obe smeri, potem je ta povezava veliko močnejša kot, če si zapomnimo le podatek v eni smeri. Takšne kartice se tudi zelo hitro učimo skozi Anki. Torej čeprav imamo lahko zaradi tega tudi 2x več kartic, ne bomo porabili 2x več časa, da se vse kartice naučimo. Iz najinih izkušenj je čas za ponavljanje le rahlo večji kot, če imamo povezavo le v eno smer. Pomnjenje pa je nedvomno veliko močnejše.
Če vam je bil prispevek všeč, potem vam priporočava tudi branje prispevka o Naprednih nastavitvah Anki, ki vam lahko pomagajo zmanjšati vaš čas ponavljanja flash kartic.