Ali lahko zaupamo lastnim občutkom o našem znanju?

Raziskovalci so primerjali tri skupine učencev. Vsi učenci so imeli štiri epizode učenja - predstavljajmo si jih kot šolske ure. Vsaka se je učila na drugačen način. 

- Učenci v prvi skupini so se učili tako, da so gradivo prebrali štirikrat. (na sliki SSSS)

- Učenci v drugi skupini so gradivo prebrali trikrat, četrtič pa so se poskušali spomniti kaj so prebrali. (na sliki SSSR)

- Učenci v tretji skupini so gradivo prebrali enkrat, trikrat pa so se poskušali spomniti kaj so prebrali. (na sliki SRRR)

Postopek, ko poskušamo iz spomina priklicati kar smo prebrali, se imenuje prosti priklic in je odlična oblika testiranja. Na koncu učenja, so jim raziskovalci postavili vprašanje - kako dobro mislite, da boste to snov znali čez en teden?

Učenci, ki so brali štirikrat so bili najbolj samozavestni. Med vsemi skupinami so najvišje ocenili, koliko bodo znali čez en teden. Na drugem mestu so bili učenci, ki so trikrat brali, enkrat pa se testirali. Tisti, ki so samo enkrat brali in se trikrat testirali pa so bili najbolj pesimistični in so najnižje ocenili, koliko bodo znali čez en teden.

Čez en teden so raziskovalci učencem dali test in ocenili, koliko so dejansko znali. Kaj mislite, da se je zgodilo?

Točno nasprotno od tega, kar so učenci predvideli. Najbolj samozavestna prva skupina je dobila najslabše rezultate. Najbolj pesimistična pa je dobila najboljše. Tisti, ki so samo brali, so si najmanj zapomnili. Tisti, ki so se testirali pa največ.

Kaj nam to pove?

Ponovno vidimo, da je testiranje najboljši način učenja. Prebiranje pa je slaba metoda. Dodatno pa še vidimo, da prebiranje v nas ustvari lažen občutek znanja. Ko besedilo večkrat preberemo, nam postane znano in ga zmeraj lažje še enkrat preberemo. To pa napačno razlagamo kot da snov znamo.

Testiranje, po drugi strani, je zahtevno. Sam proces učenja je težji, ker moramo vlagati veliko miselnega dela. Je aktivna oblika učenja, ne pasivna tako kot branje. Iz te študije pa lahko tudi vidimo, da v nas ustvari občutek, da snov slabše znamo. Če se učimo s testiranjem, smo stalno soočeni s stvarmi, ki jih ne znamo. Posledično lahko svoje znanje slabše ocenimo, kar nas lahko odvrne od testiranja.

Če smo bili navajeni, da se učimo s prebiranjem, sedaj pa poskusimo učenje s testiranjem, občutimo veliko razliko. Prej smo imeli občutek, da znamo, učenje pa je bilo lažje. Sedaj se bolj trudimo, hkrati pa imamo občutek, da nam ne gre. Ampak, kot rezultati kažejo, testiranje deluje. Če z njim vztrajamo, bomo znali več.

Vir:

Retrieval-Based Learning: A Perspective for Enhancing Meaningful Learning

Author(s): Jeffrey D. Karpicke and Phillip J. Grimaldi

Source: Educational Psychology Review, Vol. 24, No. 3 (September 2012), pp. 401-418