Ali je učenje s testiranjem samo piflanje?

Učenje na pamet - piflanje - razumemo kot učenje za točno določen test. Oseba, ki se uči na pamet - napifla - pa tega znanja ne zna uporabiti v drugih situacijah.

Testiranje, kjer poskušamo iz spomina priklicati znanje in ga ponoviti na glas ali na papir, se lahko zdi kot piflanje. To je zlasti res, če opazujemo nekoga, ki se uči z Anki. Tam vendar samo odgovarjamo na eno vprašanje z enim odgovorom. Vprašanje je torej - ali učenje s testiranjem ustvari znanje, ki ga lahko uporabimo tudi v drugih situacijah? Ali znamo potem povezovati znanje?

Za odgovor se bomo obrnili na znanstveni članek. Raziskava, ki jo bomo pogledali, je bila sestavljena iz štirih skupin. Prva skupina je besedilo samo enkrat prebrala. Druga skupina je besedilo večkrat prebirala. Tretja skupina skupina se je učila s testiranjem. Četrta pa se je učila z ustvarjanjem miselnih vzorcev.

To metodo v raziskavi opišejo kot aktivno metodo. Ker morajo učenci ustvariti miselni vzorec iz besedila, morajo aktivno razmišljati, kako bi povezali ideje in dejstva v besedilu. Razmisliti morajo o njihovem medsebojnem odnosu.

En teden po učenju so učence testirali z dvema različnima testoma. Prvi je bil sestavljen iz vprašanj, ki dobesedno sprašujejo po podatkih iz gradiva - torej učenje na pamet. Drugi je bil sestavljen iz vprašanj, ki zahtevajo povezovanje znanja, oziroma prenašanje znanja na nove kontekste. Kdo mislite, da je bil najboljši?

Na testu, ki je preverjal učenje na pamet - piflanje - so zmagali učenci, ki so se učili s testiranjem. Na drugem mestu so bili tisti, ki so prebirali. Šele na tretjem pa ustvarjalci miselnih vzorcev. Reveži, ki so besedilo samo enkrat prebrali, so bili zadnji.

Kaj pa na drugem testu? Na testu, ki je zahteval povezovanje znanja. Tistem, ki je preverjal razumevanje. Zmagali so učenci, ki so se učili s testiranjem. Na drugem mestu so bili tisti, ki so prebirali. Šele na tretjem pa ustvarjalci miselnih vzorcev. Reveži, ki so besedilo samo enkrat prebrali, so bili zadnji.

Za piko na i so raziskovalci preverili še nekaj - kdo je boljši, če je končni test ustvarjanje miselnih vzorcev? So boljši učenci, ki so se učili z ustvarjanjem miselnih vzorcev? Ali tisti, ki so se testirali? Spet so zmagali tisti, ki so se testirali.

Kaj lahko iz tega razberemo?

Testiranje je najboljša metoda za učenje. Boljša od branja, prebiranja in ustvarjanja miselnih vzorcev. Boljša je v surovem pomnjenju podatkov, oziroma učenju na pamet in v povezovanju snovi, grajenju znanja in razumevanja. Če hočemo iz našega časa dobiti največ, je torej najboljše, da se učimo s testiranjem.

Vir:

Retrieval-Based Learning: A Perspective for Enhancing Meaningful Learning. Jeffrey D. Karpicke and Phillip J. Grimaldi. Educational Psychology Review, Vol. 24, No. 3 (September 2012), pp. 401-418