Ali glasba škodi ali koristi pri delu in učenju?

Kako glasba vpliva na naše delo? Je kakšna razlika, če smo spočiti ali utrujeni? V knjigi Ultralearning avtor omeni študijo, ki je poskušala odgovoriti na ta vprašanja. Ljudje v poskusu so reševali preprosto nalogo, raziskovalci pa so beležili napake. Ena skupina ljudi se je običajno naspala, druga skupina pa je manj spala. Potem so reševali nalogo v tišini in pa ob hrupu. Spočitim ljudem je šlo reševanje nalog bolje. Zanimiva stvar pa se je zgodila, ko so preiskovalci dodali hrup. 

Utrujenim ljudem so se rezultati izboljšali, spočitim ljudem pa poslabšali.

Ena možna razlaga je sledeča. Predstavljajmo si, da imajo možgani neko najboljše delovno območje. Imenujmo ga Zelena cona. To je nivo vzdraženosti v katerem opravljajo idealno delo. 

Če so pod tem nivojem, potem so prepočasni za dobro delo. Kot kuščar na mrzlo jutro, ki se počasi premika, ker ga sonce še ni dovolj segrelo. Temu recimo Siva cona. Če pa so možgani nad najboljšim nivojem vzdraženosti, potem so preveč aktivni, da bi dobro delali. Kot kuščar v pečici. Rdeča cona.

Pri utrujenih ljudeh so bili možgani na začetku v sivi coni, zato jim delo ni šlo. Ob glasbi pa se je vzdraženost dvignila v zeleno cono, kjer je delo bolj teklo. 

Pri spočitih ljudeh so bili možgani na začetku že v zeleni coni, kjer delo gladko teče. Ko so dodali glasbo pa so možgani prišli v rdečo cono in ljudje se niso mogli več dobro osredotočiti na delo.

Na sebi lahko naredimo poskus. Morda lahko na glasbo in hrup gledamo kot na nekakšno zdravilo za utrujene možgane. Naš cilj je, da izberemo primerno glasbo in možgane vzdržujemo v Zeleni coni. Če se počutimo utrujeno, si lahko predvajamo živahno glasbo. Potem pa vidimo, če nam gre delo bolje. Če se nam zdi, da nam možgani drvijo pa lahko poslušamo umirjeno glasbo, ali pa delamo v tišini.

Trenutno se sama igrava s to idejo in se nama zdi, da kar dobro deluje. Možno je, da je vse skupaj en velik placebo učinek. Ampak to niti ni pomembno. Za razliko od zdravil, ki jih ne želimo uporabljati brez utemeljenih razlogov, lahko glasbo poslušamo ves čas in se nam ne bo zgodilo nič slabega. Preizkušamo lahko različne stvari in vidimo, če nam kaj koristi.

Midva imava vedno rada glasbo ob delu. Skozi leta sva najraje poslušala glasbo iz filmov. Tam pesmi nihajo med živahnimi in razburljivimi do umirjenih, kar ustvari prijetno dinamiko.

Odkar sva odkrila to idejo pa bolj ciljano izbirava glasbo. Ko so možgani v zeleni coni, poslušava glasbo iz filma Dune. Ta je precej umirjena. Nima močnega vpliva na vzdraženost, ampak samo doda malo zabave. Ko so možgani utrujeni, v sivi coni, poslušava glasbo iz igre Dustforce. Ta je hitra in živahna in možgane spodbudi. Takrat imava občutek, da sva prišla bolj v zeleno cono.