50 odtenkov Anki kartic
V preteklosti sva že pisala o tem, kakšna je dobra Anki kartica. Omenila sva, da je najboljša kartica tista, ki ima jasno usmerjeno vprašanje in en jasen odgovor. Včasih pa je takšno težko narediti. Če moramo našteti pet stvari, je včasih naporno ugotoviti, kako se vprašati po vsaki posebej. Tako je včasih lažje narediti malo slabšo kartico, kot pa se mučiti s tem, da dosežemo ideal. Spomnimo se lahko na rek - Popolno je sovražnik dobrega. Kartica nam lahko še zmeraj odlično služi, četudi ni popolna. Kartice torej niso samo dobre ali samo slabe. Ni vse samo črno ali belo.
Anki kartice si lahko predstavljamo na spektru. Na levi strani je slaba kartica, ki ima široko zastavljeno vprašanje in dolg odgovor, ki smo ga prekopirali od nekod. Na desni strani pa je popolna kartica, ki ima ozko in jasno vprašanje in en sam kratek odgovor. Vmes pa je območje kjer se skrivajo malo slabše, malo boljše in povprečne kartice. Mnogo odtenkov sive med črnim in belim.
Naš cilj je, da se čimbolj približamo popolni kartici. In, kjer lahko, tudi izdelamo popolne kartice. Pogosto je to lahko enostavno. Kaj pomeni beseda Apple? Jabolko. Katero je glavno mesto Francije? Pariz. Včasih pa ni tako enostavno. Izziv so lahko računske naloge. Ali pa odgovori, ki vsebujejo naštevanje. Idealno bi bilo, da se po vsakem podatku vprašamo posebej. Ampak nam včasih zmanjka volje ali pa nimamo ideje. Zato naredimo kartico, ki ni več idealna. Na sprektru se premakne iz desne proti levi - v sivo cono. Če je naštevanje kratko, jo bomo verjetno še vedno ponavljali brez težav. Če pa napišemo 10 podatkov, se bomo ob njo hitro spotaknili. Takrat smo se preveč približali slabemu koncu spektra.
To je zgodnji primer kartice, ki sem jo ustvaril, ko še nisem imel toliko izkušenj z Anki. Kopirana je iz zapiskov. Ima preveč podatkov. Vprašanje ni jasno povezano z odgovorom. Še sami odgovori so med seboj nepovezani in so res samo naštevanje naključnih podatkov. Med učenjem sem jo moral večkrat ponoviti, ker sem zmeraj kaj pozabil našteti. Ta kartica mora biti razdeljena na več manjših. Ko se nekajkrat zataknemo pri eni kartici, je to znak, da jo popravimo. Mogoče še vedno ne bo popolna. Samo, da ni več tako slaba.
Anki kartice torej obstajajo na spektru. Želimo čim boljše kartice. Hkrati pa želimo imeti občutek napredka. Naša naloga je najti ravnovesje. Izdelava kartic je tako neke vrste ustvarjalni proces. Dovoljeno je, da eksperimentiramo. Zmeraj lahko popravimo kartice, ki nam delajo težave. Eno pravilo, ki se nama vedno zdi koristno pa je - kartice ustvarimo z lastnimi besedami. To je namreč eden izmed ključev, da naučeno tudi razumemo.